Matej Mohorič
Sobota, 14. 10. 2023, 8.36
6 mesecev, 2 tedna
Mateju Mohoriču uspelo še tretjič: Sanje se včasih tudi uresničijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,38
V Šenčurju so za Mateja Mohoriča ob koncu sezone in še tretjem naslovu svetovnega prvaka, tokrat v disciplini gravel, pripravili sprejem.
Pet dni po osvojitvi naslova svetovnega prvaka na makadamu in s tem še tretji mavrični majici svetovnega prvaka so slovenskemu kolesarju Mateju Mohoriču v Šenčurju, kjer živita njegova družina in tudi sam, kadar je v Sloveniji, pripravili sprejem, kot se za kolesarja takega kalibra tudi spodobi.
Matej Mohorič se je na sprejem v Šenčurju pripeljal s kočijo:
Matej Mohorič se je na sprejem pripeljal s konjsko kočijo, po uradnem delu, kjer so mu organizatorji podarili izvirno karikaturo, pa se je velikodušno fotografiral z mladimi, ki jih je bilo med zbrano množico največ.
"Upam, da s svojimi uspehi navdihnem tudi koga od naslednje generacije, da bo verjel v svoje sanje, ker včasih se sanje tudi uresničijo," je povedal Mohorič, ki je že večkrat dejal, da je naslov svetovnega prvaka v disciplini gravel uresničitev njegovih otroških sanj.
Mohorič se je na sprejem pripeljal s kočijo.
"Ko sem se začel voziti s kolesom, sem se začel voziti na kolesu iz navadne trgovine, in to po gozdu zadaj za hišo v domači Podblici. Te ceste so mi domače. Tudi ko sem začel dirkati, sem želel začeti dirkati na gorskem in ne na cestnem kolesu," je elokventno, kot to zna le Mohorič, razlagal zbrani množici.
Kaj sploh je makadamkanje?
Opisal je tudi specifike discipline gravel, v kateri je nastopil sploh prvič in kar takoj pometel s konkurenco. "V zadnjih letih se je v ZDA razvila še tretja kolesarska disciplina, gravel kolesarstvo (makadakanje), ki večinoma spada na makadamske poti. Na teh cestah sem se vedno počutil domače, nikoli pa nisem v tej discipline dirkal, ker gre za relativno novo in že zdaj zelo priljubljeno disciplino. Vse več ljudi želi kolesariti na tak način, saj se tako umaknejo bolj prometnim cestam in nevarnostim, ki jih te prinašajo. Tudi sam format tekmovanja je zanimiv in drugačen kot na cestnih dirkah, saj se za elitno kategorijo kolesarjev na progo, se pravi na identično progo, podajo še rekreativni kolesarji. Format je zelo atraktiven in mislim, da se bo v prihodnosti med ljudmi zelo dobro prijel."
Prejšnjo nedeljo je Mohorič postal svetovni prvak v vse bolj priljubljeni disciplini gravel oz. makadamkanju.
Sprejem za Mohoriča je organiziralo Kolesarsko društvo Šenčur, udeležila pa sta se ga tudi predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović in selektor mladinske kolesarske reprezentance Nace Korošec ter številni člani Kolesarskega kluba Kranj, kjer se je Mohorič kalil v mlajših letih, seveda tudi njegov trener Matjaž Zevnik in športni direktor Marko Polanc.
Matjaž Zevnik, dolgoletni trener Mohoriča in njegov spremljevalec na treningih v Sloveniji.
Organizator sprejema: Matej si ga brez dvoma zasluži
Jure Bitenc, organizator sprejema, podpredsednik Kolesarskega društva Šenčur in nekdanji sotekmovalec Mohoriča pri KK Kranj je v pogovoru za Sportal dejal, da so o organizaciji sprejema razmišljali že po francoskem Touru, kjer je Mohorič dobil etapo, širšo javnost pa navdušil s čustvenim odzivom in izjavami po zmagi, kjer je razgrnil svoj pogled na zahtevnost vrhunskega kolesarstva, mavrična majica pa je bila pika na i tej odločitvi.
Jure Bitenc, organizator sprejema, podpredsednik Kolesarskega društva Šenčur in nekdanji sotekmovalec Mohoriča pri KK Kranj.
"Z Matejem se poznava že dolga leta, skupaj sva vozila za kranjsko Savo in bila 'cimra' na dirkah. Malo sem potipal naokoli, in ko sem videl, da na Kolesarski zvezi Slovenije sprejema nimajo v načrtu, smo se odločili, da ga organiziramo mi. Zdi se mi, da je to na nek način tudi naša dolžnost. Matej nam s svojo fundacijo veliko pomaga tudi pri organizaciji Velike nagrade Šenčurja, zato smo zavihali rokave in s skupnimi močmi organizirali sprejem. Matej je novico o tem izvedel šele v sredo, ko se je v Monaku vrnil s treninga. Najprej je menda izjavil, da ni človek za sprejeme, a ga je partnerka prepričala, da si ga z etapno zmago na Touru in še tretjo mavrično majico vsekakor zasluži. No, pa se je strinjal in mislim, da je prav tako."
Fotogalerija s sprejema Mateja Mohoriča (foto: Ana Kovač)
Na vprašanje, ali se mu zdi, da je Mohorič ob dveh tako močnih kolesarjih, kot sta Tadej Pogačar in Primož Roglič, doma deležen dovolj pozornosti, je Bitenc priznal, da sta omenjena res razred zase, ga pa moti to, da so se slovenski navijači glede njiju razdelili na dva tabora. "Slovenska fovšija je naredila svoje in mislim, da to ni prav. Mislim, da bi morali slovenski navijači stopiti skupaj. Kar pa zadeva Mateja, gre za kolesarja in človeka z veliko začetnico. Odzove se na najrazličnejša povabila, njegova fundacija na več načinov podpira mlade kolesarje, vsa čast. Otroci ga res radi gledajo in spremljajo."
Mladinci po zaslugi Fundacije Mateja Mohoriča do dodatnih sredstev za sezono
In prav prek mladih je z Mohoričem na nek način povezan tudi selektor slovenske mladinske reprezentance Nace Korošec, ki se je prav tako udeležil sprejema. Kot je nedavno poudaril na novinarski konferenci, namenjeni novemu velikemu uspehu slovenskega kolesarstva – Anže Ravbar je osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka, Žak Eržen pa je osvojil bron – so prav po zaslugi sredstev Fundacije Mateja Mohoriča lažje izpeljali program v tej sezoni.
Nace Korošec, selektor slovenske mladinske kolesarske reprezentance, ki se je z nedavnega mladinskega evropskega prvenstva vrnila z dvema kolajnama, zlatom Anžeta Ravbarja in bronom Žaka Eržena.
"Fantje imajo v Mateju vzor, ki kaže, kako kolesarji, ko dobijo priložnost v profesionalnih klubih, to na nek način vračajo v domače okolje, in pa druga stvar, Matejeva fundacija nam je finančno ogromno pomagala. Z dodatnimi sredstvi smo se lahko udeležili vseh najmočnejših dirk v Evropi, kar nam je omogočilo zelo dobro pripravo za svetovno in evropsko prvenstvo, kjer smo letos z dvema medaljama dosegli največji uspeh.
Sicer pa sem z Matejem največ v stiku po koncu sezone, med sezono je preprosto preveč zaseden, občasno se srečamo tudi na dirkah, opravimo skupen trening, fantje mu zastavijo tudi kakšno zanimivo vprašanje in dobijo odgovor iz prve roke. Tudi sam se nanj večkrat obrnem po kakšen nasvet, vedno je odprt za pogovore. Njegova pomoč z vseh smeri je zelo dobrodošla."
Nekdanji smučarski skakalec Nejc Dežman danes dela kot trener, v prostem času pa rad sede na kolo. Njegov števec je v letošnji sezoni preštel šest tisoč kilometrov.
Med množico smo srečali tudi nekdanjega smučarskega skakalca Nejca Dežmana, ki je po koncu kariere tako kot Robert Kranjec zagnano sedel na kolo. "Mohorič je moj letnik, poznava se prek športa, pogosto se srečava tudi na cesti. Res je človek na mestu, nikoli ne pozabi na ljudi, ki so mu v življenju pomagali, in na tiste, ki potrebujejo pomoč," je izpostavil Dežman.
Preberite še:
