Junak Pogačar poudaril, da je do slavnostnega dviga rok pretrpel veliko

Dvakrat Como–Bergamo in enkrat Bergamo–Como sta trasi, na katerih je Tadej Pogačar trikrat zapored pokoril konkurenco na Dirki po Lombardiji. Pred njim je legendarnemu Faustu Coppiju to uspelo v letih od 1946 do 1949, Italijan je do podviga prišel celo štirikrat zaporedoma.

Za Pogija lahko rečemo, da ima stoodstotni izkupiček, kar zadeva nastope na Lombardiji, saj je trikrat nastopil in trikrat slavil zmago: "Moram reči, da se vsako leto presenetim. Res mi ustrezajo italijanske klasike. Zadnja, najdaljša, najtežja mi najbolj ustreza. Res sem vesel, da mi je uspelo."

Krče imel tudi sam

Tako kot pred dvema letoma je tudi letos poskusil napad na Passo di Ganda, a se ni povsem otresel tekmecev. Aleksandr Vlasov iz BORE – hansgrohe, nove ekipe Primoža Rogliča, ki je italijansko klasiko končal na tretjem mestu, mu je lahko sledil. Nato je napadel na spustu in tekmeci so nekaj časa še lahko videli njegov hrbet, nato je izginil iz vidnega kota. 

Foto: Guliverimage

"Zelo težka dirka je bila. Visoka raven tekmecev je bila. Videli ste, kako močno smo šli na zadnji klanec. Na koncu mi je uspelo iti solo. Ko smo prišli na vrh, sem vedel, da smo vsi na koncu z močmi. Nekaj eksplozivnosti sem imel. Ko sem si priboril nekaj prednosti, sem tvegal. Pred dvema letoma sem se pri spustu naučil iz lastnih napak. Tokrat sem naredil popolna prva ovinka. Užival sem v težkem spustu. Iz vsakega ovinka moraš pospeševati," je Pogi povzel dogajanje na italijanski klasiki.

Priznal je, da je tudi sam trpel in da so bile noge na 238 kilometrov dolgi preizkušnji zelo utrujene: "Že dolgo nisem imel takšnih krčev. Spomnim se, da je bilo nazadnje to na Japan Cupu, ko smo šli leta 2018 tja z Ljubljana Gusto. Znižati moraš vate, moraš iti počasi, da krči popustijo. Ne smeš iti čez črto, da te res ne zagrabi in ne moreš poganjati. Upočasniti moraš. Upal sem, da bodo tudi v ozadju. Z dobro prednostjo sem prišel pred klanček v Bergamu."

"Neverjetno, kaj počnemo Slovenci v svetovni seriji"

Odločilen napad je naredil, ko se je drzno spuščal s Passa di Ganda. Imel je metek več od tekmecev, od katerih se je pri spustu iz ovinka v ovinek oddaljeval: "Danes je bila ena od najtežjih Lombardij. Vsak vzpon smo šli zelo hitro. Na spustih smo šli še hitreje. Proga Como–Bergamo je zelo tehnična. Zbran si moral biti ves čas. Zadnji klanec je bil res težak. Poskusil sem napadati. Videl sem, da imajo utrujene noge, tudi moje so bile. Aleksandr Vlasov je šel z mano. Zaslužil bi si stopničke, tudi zmago. Na koncu je od zadnjega klanca do cilja zelo dolga pot in se lahko marsikaj zgodi."

Družbo na zmagovalnem odru mu je delal tudi Primož Roglič, ki se je poslovil od dresa Jumbo-Visme. Foto: Guliverimage

Verjetno ni lepšega konca sezone kot zmaga na Lombardiji. Povrhu vsega mu je družbo na zmagovalnem odru delal rojak Roglič, član UAE Emirates pa je pokazal, kako močni so slovenski kolesarji: "Pravzaprav smo bili trije na zmagovalnem odru, ker je bil še Lev (sin Primoža Rogliča, op. a.) zraven Primoža. Slovenska himna se je slišala. Neverjetno, kaj počnemo Slovenci v svetovni seriji. Nepopisno, lahko uživamo v teh trenutkih."

Ne beli si glave, da je izgubil stavo. Sezona je bila odlična, preživel je tudi težko obdobje.

Zanj je bila to 63. zmaga v profesionalni karieri na najvišji ravni. Pohvali se lahko s petimi zmagami na spomenikih. Trikrat je torej osvojil Dirko po Lombardiji, enkrat pa Liege–Bastogne–Liege in Dirko po Flandriji. Sedemnajsta zmaga je bila to zanj v tem koledarskem letu. Postal je šele tretji kolesar, ki je v eni sezoni dobil tako spomenik po Flandriji kot Lombardiji ob Belgijcu Riku Van Looyu (1959) in Nizozemcu Hennieju Kuiperju (1981). In zanimivo stavo je imel z moštvenim kolegom Adamom Yatesom: "Adam Yates je letos prišel v našo ekipo in na ekipnih pripravah je rekel, da bom zmagal 20-krat. Sam sem rekel, da ne bom. Izgubil je stavo, dobil rdeče vino."

Čeprav ni prišel do številke, ki jo je napovedal Yates, je sezona zanj fantastična. In tudi letos jo je končal na vrhu ter vsem pokazal, da je najraznovrstnejši kolesar v karavani: "Fenomenalna sezona. Mislim, da sem lahko letos ponosen. Do padca (padel je na Liege–Bastogne–Liege in si poškodoval zapestje, op. a.) je bila fenomenalna. Na Touru si bom zapomnil veliko trenutkov. Bron na svetovnem prvenstvu, na trasi, ki mi ni ustrezala, je bil nekaj neverjetnega. Kar se je dogajalo po svetovnem prvenstvu, si ne bi želel nikoli več. Uspelo sem mi je prebiti čez tisto obdobje avgusta in septembra. Prišel sem na italijanske klasike z veliko motivacije in napredkom do Lombardije," je v pogovoru s slovenskimi novinarji dejal Pogačar in s tem pokazal, da je bil pred meseci zelo izčrpan.

Čeprav se leto 2024 nezadržno približuje, pa jasno še nima natančnega vpogleda vanj, saj se je sezona zanj pravkar šele končala: "Lahko le rečem, da gremo novim izzivom naproti."