Nedelja, 29. 9. 2024, 20.07
2 uri, 7 minut
Intervju: Uroš Murn
Selektor Uroš Murn: Tadej Pogačar nas sicer znova in znova preseneča
Od našega poročevalca iz Züricha
Tadej Pogačar je prvi Slovenec, ki je osvojil naslov prvaka na cestni dirki svetovnega kolesarskega prvenstva, Uroš Murn pa je prvi selektor, ki je poveljeval takšnemu podvigu. Tako kot glavnega akterja so tudi njega na koncu preplavila čustva. Z letošnjim letom mu poteče pogodba, a je jasno izpostavil, da si želi ostati na tem položaju še naslednji olimpijskih ciklus.
Tadej Pogačar je cestni preizkušnji svetovnega prvenstva uprizoril posebno predstavo, potem ko je skočil iz glavnine kar 101 kilometra pred ciljem. Ali vas je presenetil, ko se je odločil za skok tako daleč pred koncem dirke?
Niti ne. Imeli smo takšno taktično zamisel v glavi, le časovno nismo vedeli, kdaj jo bomo izpeljali. Vedeli smo, da nimamo veliko možnosti, ker nismo imeli najmočnejše ekipe. Ampak so fantje odlično opravili svoje delo.
Dejstvo, da se je za skok iz glavnine odločil 101 kilometer pred ciljem, je res nekaj posebnega, česar kolesarstvo še ni videlo.
Ne, tega ni bilo ravno v načrtu. Na sestanku smo se s fanti pogovarjali. Oni vidijo dirko, oni berejo dirko, oni čutijo tekmece, oni vedo, kdaj je pravi moment. Vemo, da Tadej to najbolje ve in tako je postavil ekipo in jo zorganiziral.
Tadej Pogačar je bil osrednji junak nedeljske cestne dirke.
Vas je kaj skrbelo v njegovem begu, ker je bežati toliko kilometrov pred glavnino velik zalogaj?
Niti ne. Bilo je 100 kilometrov. Vemo, da ga je nato počakal Jan Tratnik. Potegnil ga je v skupino in celoten krog do klanca vlekel. Praktično je imel tri kroge. Potem je imel Pavla Sivakova, da se je malce odpočil. Zadnja kroga pa sta bila muka.
Ali ste čutili kaj nervoze morda v tem času?
Nisem. Vseskozi je bila razdalja dokaj konstantna. Imeli smo pregled nad njegovimi tekmeci zadaj. Vedeli smo, da ga bodo zelo težko dobili. Razen, če bi imel kakšno težko krizo. Vendarle so bili zadaj fantje tudi dokaj načeti, utrjeni in začeli razmišljati o drugem mestu.
Delali so za skupni cilj. In se tudi skupaj veselili.
Kakšna čustva so bila prisotna, ko je Tadej prečkal ciljno črto in osvojil zlato medaljo?
V avtu je bilo prisotnih veliko čustev. Zlasti pet kilometrov pred ciljem, ko smo vedel, da je zlata medalja v Tadejevih rokah. V cilju smo se nato s fanti objeli, potekla je kakšna solza. Odlično vzdušje v ekipi je bilo. Vsi fantje so ga počakali tudi v avtobusu. Izjemno je bilo.
Kako je biti selektor takšni ekipi in Tadeju Pogačarju, ki je nekaj posebnega v svetu kolesarstva?
Kot nekdanji kolesar morda nekoliko drugače gledam. To je naš kolesarski svet in vemo, kako se kolesa vrtijo. Tadej nas sicer znova in znova preseneča. Vse daljši so njegovi pobegi, ampak zdaj jih mora izkoristiti, ker lahko.
Kako je bilo sploh pripraviti ekipo na cestno preizkušnjo? In tudi, da so delali za enega.
Videlo se je na sami cesti, kako so fantje delali drug za drugega. Vsi so odrasli, vedo za kaj gre, kdo je najboljši na svetu. Če ne bomo skupaj stopili, je dosti težje. Ne rečem, da je nemogoče, ampak dosti težje. Tokrat se je vse poklopilo.
Rad bi ostal na čelu slovenske moške reprezentance.
Letos vam poteče pogodba. Kakšna je vaša prihodnost na selektorskem mestu?
Mandat mi po svetovnem prvenstvu poteče. Ne vem, kako se bo odločil odbor, ali me bo predlagal ali ne. Ali bo dal kakšnega drugega kandidata, kar pa ni v mojih rokah.
Ali si želite ostati na čelu slovenske članske kolesarske reprezentance?
Želim si ostati s temi fanti še eno olimpijsko obdobje.
Že naslednje leto bo trasa v Ruandi spet takšna, ki bi lahko ustrezala slovenski reprezentanci, zlasti Pogačarju. Bo to cilj?
Dajmo najprej uživati v tem trenutku, nakar bomo razmišljali o ciljih v prihodnosti. Jasno, če bo reprezentanca v takšni sestavi to čutila, so možnosti še za kakšno majico.