Tadej Pogačar
Nedelja, 29. 9. 2024, 20.08
1 ura, 22 minut
Tadej Pogačar po osvojitvi zlate medalje na SP v Zürichu
Tadej Pogačar: Več kot sanje so to
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
Od našega poročevalca iz Züricha
Nepopisno veselje Tadeja Pogačarja, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka.
"Ni bil načrt. Neumna poteza je bila. Ko sem videl Jana Tratnika spredaj, sem bil vesel. On je mašina. Potegne zelo močno in to je naredil. Vlil mi je dodatno upanje, motivacijo. V nadaljevanju sem kolesaril z glavo in nogama. Odšteval sem kilometre in pazil, da nisem šel čez limit," je Tadej Pogačar povzel dogajanje ob velikem zmagoslavju na svetovnem prvenstvu v Zürichu, kjer je oblekel prestižno mavrično majico. Dolg dan je za njim, Urška Žigart ga je celo zbudila, ker je zjutraj zaspal, prevozil prek 273 kilometrov, povrhu vsega napadel 100 kilometrov od cilja. Veseli se, da bo nosil mavrično majico, o kateri si kot otrok niti sanjati ni upal. In vesel je, da mu je uspelo priti do podviga s pomočjo vseh moštvenih kolegov.
Poglej si, kakšno delo je čakalo svetovnega prvaka Tadeja Pogačarja po koncu novinarske konference
Ves kolesarski svet se klanja Tadeju Pogačarju, da je osvojil mavrično majico na svetovnem prvenstvu v Zürichu. In predvsem občudujejo način, na katerega je do nje prikolesaril. Dobrih 100 kilometrov pred ciljem se je odločil za skok in ob veliki pomoči Jana Tratnika, ki je bil pred tem v ubežni skupni, naredil pomemben korak k naslovu prvaka.
"Neumna poteza je bila, ampak se je obrestovala"
O tem, če je bila kakšna panika, da se je odločil za tovrstno potezo tako daleč od ciljne črte, je na novinarski konferenci pred številnimi novinarji dejal: "Ne vem, če je panika prava beseda. Neumna poteza je bila, ampak se je obrestovala. Ni bila panika. Dobro sem se počutil v tistem trenutku. Pred mano je bil Jan Tratnik, v pomoč mi je bil. Malce zgodaj je bilo. Vedel sem, da je priložnost. Ne veš pa, kdaj se motor ugasne. Do cilja sem vozil. Neverjetno je bilo."
Jan Tratnik je grizel, da je Tadeju pripravil teren za nov skok.
Vsa možna čustva so ga preplavila v cilju, kar je po 273,9 km dolgi vožnji in zlasti dejstvu, da je bil toliko časa v begu pred preostalimi favoriti za zlato odličje, razumljivo: "Kot vlak smrti. Vsa čustva sem danes že občutil. Bilo je noro. Zadnje kilometre je bilo noro. Ko sem videl moštvene kolege in Urško, so me preplavila posebna čustva. Skoraj sem jokal v vsakem intervjuju."
Urška pravočasno zbudila Tadeja, ki je zaspal
Kolesarji so imeli za seboj dolg in naporen dan. Selektor Uroš Murn je svoje izbrance že dan prej pripravil na različne taktične možnosti, ki bi se lahko zgodile na trasi. Etapa se je nato začela že ob 10.30, kar je pomenilo, da so morali tudi zgodaj vstati in se pripeljati na štart v Winterthur, ki je višje od Züricha, kjer so nato potekali zaključni krogi. Če se malce pošalimo, je še dobro, da ima partnerko Urško Žigart, ki ga je pravočasno zbudila: "Zgodaj smo se morali zbuditi, sam pa nisem fant, ki se rad zgodaj zbuja. Tri alarme sem imel. Prvega sem ugasnil, potem sem zaspal. Urška me je zbudila in vse je bilo dobro."
Veselje Urške Žigart in Tadeja Pogačarja.
V veliko zadovoljstvo mu je nositi prestižno mavrično majico, ki ima v svetu kolesarstva prav posebno veljavo. Na Sportalovo vprašanje, kaj mu pomeni, da jo bo lahko nosil, je odgovoril: "Ko sem bil majhen, si nisem upal sanjati, da jo bom imel. Vedno sem sanjal, da bom na startu Toura, svetovnega prvenstva. Zadnja leta sem imel cilj Tour de France, Giro d'Italia, Flandrijo, medtem ko je bilo svetovno prvenstvo dirka, na katero se nisem nikoli pripravil, čeprav sem v sebi želel vedno dobro nastopiti in dati vse od sebe. Letos je bila lepa priložnost. Dobro leto je bilo za menoj in dobro sem se pripravil. Več kot sanje so to, da sem osvojil mavrično majico. Zelo se veselim prihodnjih dirk, da jo bom nosil in užival v njej."
Ponosen je na vse moštvene kolege
Vse prisotne je zanimalo, ali je bil dejanski načrt za takšen skok tako daleč od cilja, tudi tokrat pa je Pogačar podal podoben odgovor: "Ni bil načrt. Neumna poteza je bila. Ko sem videl Jana spredaj, sem bil vesel. On je mašina. Potegne zelo močno in to je naredil. Vliv mi je dodatno upanje, motivacijo. V nadaljevanju sem kolesaril z glavo in nogama. Odšteval sem kilometre in pazil, da nisem šel čez limit."
Da mu je uspel podvig, je treba zasluge pripisati prav vsem moštvenim kolegom, ki so mu pripravljali teren – Primož Roglič, Luka Mezgec, Domen Novak, Jan Tratnik, Jaka Primožič, Matevž Govekar, Matic Žumer. Ponosen je, da so mu stali ob strani: "Ekipa je bila super. Vsak je opravil odlično delo. Noge in dušo so pustili na cesti. Skupaj nam je uspelo. Škoda, da skupaj tekmujemo le enkrat, dvakrat na leto. Super ekipo imamo. Daje mi veliko motivacije. V veliko zadovoljstvo mi je bilo. Ponosen sem na vse."
Sanjske sezone pa za Pogačarja še ni konec. Pred njim so še jesenski italijanski izzivi, zlasti dirka po Lombardiji, ki jo je osvojil že trikrat zapored. In letos bo na njej prvič nastopil v mavričnem dresu svetovnega prvaka.
