Torek, 1. 10. 2024, 16.55
1 mesec, 2 tedna
Fenomen Tadeja Pogačarja: Veš, da bo zmagal, pa ne veš, kako
Drzna poteza Tadeja Pogačarja, ki je na nedeljski cestni dirki svetovnega prvenstva v Zürichu napadel 101 kilometer pred ciljem, nato pa 51 kilometrov zahtevne trase odpeljal v samostojni vožnji, je kolesarski svet pustila odprtih ust, a naš sogovornik Robi Jenko, nekdanji kolesar, danes športni direktor pri ekipi mebloJOGI Pro-concrete in strokovni komentator kolesarskih dirk, pravi, da ga Pogačarjeve nepričakovane poteze ne morejo več presenetiti.
Robi Jenko: "Pri Tadeju mi je najbolj všeč to, da se igra na kolesu, da vedno preseneti. Da tudi če veš, da bo zmagal, te način, na katerega zmaga, vedno znova pusti odprtih ust." "Spomnim se, kako je Tadej Pogačar, takrat kot sveži zmagovalec dirke Tour de l'Avenir leta 2018, kot prvi favorit prišel na dirko Giro dell'Friuli za kolesarje do 23 let in so vsi pričakovali, da se bo dirka odločila na vzponu na Matajur (druga etapa), Tadej pa je presenetil in šel že prvi dan na ravninski etapi v beg, v katerem je bilo 21 kolesarjev. Tega ni nihče pričakoval. Kaj naj rečem, očitno ima prirojen nos za take stvari. Sam bi svojim fantom v takem primeru rekel, da če vidijo, da Pogačar skoči, naj, če le lahko, gredo za njim, saj Pogačar že ve, zakaj je skočil. Tudi v nedeljo so vsi mislili, da dela samomor, ampak ga več kot očitno ni," se je nekdanji kolesar in danes strokovni komentator kolesarstva Robi Jenko navezal na komentar Remca Evenepoela, ki je bil ob skoku Pogačarja tako daleč od ciljne črte prepričan, da gre za samomorilsko akcijo, medtem ko je bil Mathieu van der Poel mnenja, da Pogačar s svojo nevsakdanjo oz., kot je sam dejal, neumno potezo zapravlja naslov svetovnega prvaka.
"Zgodba, ki jo bodo pripovedovali svojim vnukom"
Pogačar je v nedeljo v Zürichu resda sam stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra, a je dal večkrat vedeti, da so mu do tja pomagali mnogi. Tudi njegova gesta, ko je v cilju najprej skočil v objem svojim reprezentančnim kolegom in pozneje v izjavah večkrat izpostavil in poudaril njihovo vlogo pri projektu "slovenska mavrična majica", je znova potrdila, da so v vrhunskem kolesarstvu pomembni vsi delčki sestavljanke. "Kolesarstvo je ekipni šport in za te fante, še posebej za Matica Žumra in Jako Primožiča, je to, da so bili del ekipe, ki je bila poleg ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka, nekaj, o čemer bodo lahko pripovedovali svojim vnukom," je prepričan Jenko.
Matic Žumer je v ekipi zamenjal poškodovanega Mateja Mohoriča:
Matic Žumer na Instagramu: Noro je pomisliti na to, da še v torek nisem imel pojma, kje bom ob koncu tedna. Potem pa se je zgodilo vse to ...
Je mavrična majica vredna celo več kot rumena?
Tadej Pogačar je dolgo sanjal o mavrični majici in večkrat poudaril, da je to najlepša in najunikatnejša majica v svetu kolesarstva. Jenko meni, da ima glede na to, da svetovni prvak mavrično majico nosi celo leto, ta morda celo večjo težo kot rumena majica na Touru. "Še posebej, če jo obleče kolesar, ki je ustvarjen za etapne dirke in je že trikrat zmagal na Dirki po Franciji. Ponavadi so svetovna prvenstva narejena bolj po meri drugih tipov kolesarjev, ampak Tadej je že večkrat dokazal, da je tip kolesarja, ki lahko zmaguje na vseh dirkah."
Pogačar je v sezoni 2024 osvojil t. i. trojno krono. Zmagal je na Giru, Touru in svetovnem prvenstvu.
"Veš, da bo zmagal, pa ne veš, kako"
Jenka smo vprašali tudi, kam v zgodovini cestnega kolesarstva uvršča Tadeja Pogačarja. Je Pogačar najboljši kolesar v zgodovini, kar mu od nedelje naprej, potihem pa že vse od konca letošnjega Toura, priznava celo Eddy Merckx, ki ima ta primat že vse od konca 70. let prejšnjega stoletja?
"Da, Tadej Pogačar je zame najboljši kolesar v zgodovini. Oziroma takole bom rekel, Eddyja nisem gledal, zato je Pogačar zame najboljši kolesar in najboljši športnik nasploh. Z vsem spoštovanjem do zgodovine, ampak mislim, da je kolesarstvo tako močno napredovalo, da bo Pogačar (zdaj lastnik 86 zmag) težko dosegel toliko zmag, kot jih ima Merckx (279), saj je kolesarstvo danes kot šport precej bolj globalen kot v času Merckxa in je konkurenca bistveno bolj zgoščena. Tako da ja, Tadej je zame najboljši kolesar vseh časov. Ne samo, da zmaguje, ampak je še pomembnejši način, na katerega zmaguje. Pri tem mi je najbolj všeč to, da se igra na kolesu, da vedno preseneti. Da tudi če veš, da bo zmagal, te način, na katerega zmaga, vedno znova pusti odprtih ust. Vsi smo vedeli, da bo na svetovnem prvenstvu poskusil zmagati, nihče pa ni vedel, da bo to storil tako, da bo sto kilometrov bežal in bo zadnjih 51 kilometrov odpeljal sam. Torej veš, da bo zmagal, pa ne veš, kako. Tadej je kompleten kolesar, samozavesten in tudi energije gredo v njegov prid," še pravi Jenko, ki bo ta teden na Planet TV spremljal kolesarsko dirko po Hrvaški CRO-Race. Ta se je danes začela v Vodicah, končala pa se bo v nedeljo, 6. oktobra, v Zagrebu.
Svetovni prvaki v cestnem kolesarstvu:
2024 - Tadej Pogačar (Slo)
2023 - Mathieu van der Poel (Niz)
2022 - Remco Evenepoel (Bel)
2021 - Julian Alaphilippe (Fra)
2020 - Julian Alaphilippe (Fra)
2019 - Mads Pedersen (Dan)
2018 - Alejandro Valverde (Špa)
2017 - Peter Sagan (Slk)
2016 - Peter Sagan (Slk)
2015 - Peter Sagan (Slk)
2014 - Michal Kwiatkowski (Pol)
2013 - Rui Costa (Por)
2012 - Philippe Gilbert (Bel)
2011 - Mark Cavendish (VBr)
2010 - Thor Hushovd (Nor)
2009 - Cadel Evans (Avs)
2008 - Alessandro Ballan (Ita)
2007 - Paolo Bettini (Ita)
2006 - Paolo Bettini (Ita)
2005 - Tom Boonen (Bel)
2004 - Oscar Freire (Špa)
2003 - Igor Astarloa (Špa)
2002 - Mario Cipollini (Ita)
2001 - Oscar Freire (Špa)
2000 - Romans Vainšteins (Lat)
1999 - Oscar Freire (Špa)
1998 - Oscar Camenzind (Švi)
1997 - Laurent Brochard (Fra)
1996 - Johan Museeuw (Bel)
1995 - Abraham Olano (Špa)
1994 - Luc Leblanc (Fra)
1993 - Lance Armstrong (ZDA)
1992 - Gianni Bugno (Ita)
1991 - Gianni Bugno (Ita)
1990 - Rudy Dhaenens (Bel)
1989 - Greg LeMond (ZDA)
1988 - Maurizio Fondriest (Ita)
1987 - Stephen Roche (Irs)
1986 - Moreno Argentin (Ita)
1985 - Joop Zoetemelk (Niz)
1984 - Claude Criquiellon (Bel)
1983 - Greg LeMond (ZDA)
1982 - Giuseppe Saronni (Ita)
1981 - Freddy Maertens (Bel)
1980 - Bernard Hinault (Fra)
1979 - Jan Raas (Niz)
1978 - Gerrie Knetemann (Niz)
1977 - Francesco Moser (Ita)
1976 - Freddy Maertens (Bel)
1975 - Hennie Kuiper (Niz)
1974 - Eddy Merckx (Bel)
1973 - Felice Gimondi (Ita)
1972 - Marino Basso (Ita)
1971 - Eddy Merckx (Bel)
1970 - Jean-Pierre Monsere (Bel)
1969 - Harm Ottenbros (Niz)
1968 - Vittorio Adorni (Ita)
1967 - Eddy Merckx (Bel)
1966 - Rudi Altig (Nem)
1965 - Tom Simpson (VBr)
1964 - Jan Janssen (Niz)
1963 - Benoni Beheyt (Bel)
1962 - Jean Stablinski (Fra)
1961 - Rik Van Looy (Bel)
1960 - Rik Van Looy (Bel)
1959 - Andre Darrigade (Fra)
1958 - Ercole Baldini (Ita)
1957 - Rik Van Steenbergen (Bel)
1956 - Rik Van Steenbergen (Bel)
1955 - Stan Ockers (Bel)
1954 - Louison Bobet (Fra)
1953 - Fausto Coppi (Ita)
1952 - Heinz Müller (Nem)
1951 - Ferdinand Kübler (Švi)
1950 - Briek Schotte (Bel)
1949 - Rik Van Steenbergen (Bel)
1948 - Briek Schotte (Bel)
1947 - Theo Middelkamp (Niz)
1946 - Hans Knecht (Švi)
1939–45 - brez zmagovalca (druga svetovna vojna)
1938 - Marcel Kint (Bel)
1937 - Eloi Meulenberg (Bel)
1936 - Antonin Magne (Fra)
1935 - Jean Aerts (Bel)
1934 - Karel Kaers (Bel)
1933 - Georges Speicher (Fra)
1932 - Alfredo Binda (Ita)
1931 - Learco Guerra (Ita)
1930 - Alfredo Binda (Ita)
1929 - Georges Ronsse (Bel)
1928 - Georges Ronsse (Bel)
1927 - Alfredo Binda (Ita)