Po Sloveniji
Primož Roglič
Petek, 14. 6. 2024, 4.00
5 mesecev, 1 teden
Bernhard Eisel, športni direktor ekipe BORA - hansgrohe: Primož nam je pokazal, kaj vse je mogoče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
Bernhard Eisel, športni direktor ekipe BORA - hansgrohe, o doprinosu Primoža Rogliča v to nemško zasedbo.
"Zanimivo je, da so, kljub temu da smo v ekipi že prej imeli zelo delovne in profesionalne kolesarje, vsi brez težav priznali, da je Primož Roglič stopnjo višje od preostalih. Nikoli se ne preda, sleherni dan gre do skrajnih meja, vse to pa je pomemben impulz za vse druge kolesarje v ekipi. Ni pomembno, ali gre za Jaija Hindleya ali Aleksandra Vlasova, za kogarkoli, ne samo mladi, tudi starejši in izkušeni kolesarji si, ko ga pogledajo, rečejo: Hm, še vedno imam prostor za izboljšave," je v pogovoru za Sportal glede doprinosa Rogliča v novo moštvo povedal 43-letni Avstrijec Bernhard Eisel, nekdanji vrhunski kolesar, danes pa športni direktor v kolesarski ekipi BORA - hansgrohe. Eisel je z ekipo Bore trenutno na dirki Po Sloveniji, kjer bo danes na sporedu 3. etapa od Ljubljane do Nove Gorice.
Ko sem čakala na najin pogovor, se je mimo ekipnega avtobusa sprehodila skupina vrtčevskih otrok in vzklikala Bora, Bora, Bora. Vse to je verjetno vpliv Primoža Rogliča, lani tega verjetno ne bi počeli, se strinjate? Ste tudi na dirki Po Sloveniji opazili spremembo glede dojemanja svoje ekipe?
Da, Primož je super, on je tudi razlog, zakaj smo svojim klubskim barvam dodali svetlo zelen odtenek. Da bi se bolj približali Sloveniji (smeh). Šalim se seveda, to je barva enega od sponzorjev, zelo lepo se poda naši podobi, dizajn pa je bil izdelan že pred prihodom Primoža v našo ekipo. Morate pa priznati, da se zelo lepo ujema s sloganom dirke Po Sloveniji Fight for Green.
Zelena je tudi barva dirke Po Sloveniji, ne samo ekipe BORA-hansgrohe.
Sicer pa mislim, da je Primož zvezdnik v vsakem pomenu besede. Vsi v ekipi ga zelo cenimo. Zelo je odkrit in velik garač. V mojih očeh je Primož tipičen Slovenec. Zelo je delaven, a se hkrati zna še vedno zabavati, in kadar ni dober, to tudi brez težav prizna.
Je pa zanimivo, da so, kljub temu da smo v ekipi že prej imeli zelo delovne in profesionalne kolesarje, vsi brez težav priznali, da je Primož stopnjo višje od preostalih. Nikoli se ne preda, sleherni dan gre do skrajnih meja, vse to pa je pomemben impulz za vse druge kolesarje v ekipi. Ni pomembno, ali gre za Jaija Hindleya ali Aleksandra Vlasova, za kogarkoli, ne samo mladi, tudi starejši in izkušeni kolesarji si, ko ga pogledajo, rečejo: Hm, še vedno imam prostor za izboljšave.
Kot sem rekel že prej, vsak misli, da dela najbolje kar lahko, oz. marsikdo misli, da kaj ni mogoče, dokler ne pride nekdo, ki jim pokaže, da je vse mogoče. In Primož je eden od teh. Dela resnično vse za to, da bi bil na vrhu.
Na katerem področju je v ekipo prinesel največ?
Mislim, da gre predvsem za individualen pristop na različnih področjih in za to, da si čim bolj profesionalen. Že pred njegovim prihodom smo imeli dobro ekipo, vendar se mi zdi, kot da so nas ostale ekipe prej podcenjevale in niso resnično videle tega, kar imamo.
Ko pa je z nami pogodbo podpisal Primož, smo tudi v očeh drugih z ekipo, v kateri so Vlasov, Martinez, Hindley in številni drugi, kar naenkrat dobili večjo težo. V očeh mnogih smo kar naenkrat dosegli raven Ineosa, Visme, morda ne UAE na vseh dirkah, pa vendar, na določenih dirkah imamo lahko popolno postavo.
Roglič je z ekipo na višinskih pripravah v Tignesu v Francoskih Alpah:
Primož je trenutno na višinskih pripravah?
Da, Primož je trenutno na višinskih pripravah v Tignesu v Franciji. Po dirki po Dofineji so imeli fantje nekaj dni počitka, zdaj pa so spet na višini, kjer se bodo skušali čim bolje pripraviti na Tour.
Če se osredotočiva na ekipo, s katero ste v Sloveniji. Kako pomembna je dirka Po Sloveniji za ekipo BORA - hansgrohe?
Dirka po Sloveniji je od nekdaj zelo dobra dirka, organizacija je na vrhunski ravni, in tako je tudi letos. Tudi termin je ravno pravšnji. Ni primeren samo za kolesarje, ki planirajo nastop na Dirki po Franciji, ampak je dober test tudi za kolesarje, ki se pripravljajo na druge cilje.
Prav impresivno je, koliko ekip in katera imena nastopajo na letošnji dirki. Vsak, ki si je pogledal startno listo, si je rekel: O ne, to pa ne bo prav lahka dirka. Tudi trasa je vedno zelo zanimiva, Slovenija je zelo razgibana, za nameček ponuja še lepe prizore okolice, izpostaviti pa moram tudi varnostni vidik, tudi za to je odlično poskrbljeno. Aja, opažam pa, da si kolesarji želijo, če je tako napisano, da je etapa za sprinterje, da bi bila tudi trasa temu primerno ravninska, ne pa da cesta vodi samo gor in dol, tako kot je to v drugi etapi. Malo se šalim, malo ne. Skratka, dejstvo je, da je dirka Po Sloveniji zelo pomembna tako za ekipe kot posamezne kolesarje, ki se želijo dokazati.
Katere etape ste si posebej podčrtali?
Na dirki Po Sloveniji nastopamo z zelo vsestransko ekipo, imamo sprinterje in kolesarje za generalno razvrstitev. Seveda se ekipa osredotoča na Tour s Primožem Rogličem, velik cilj je bil tudi italijanski Giro, a so tudi ostale dirke pomembne. Na dirki Po Sloveniji upamo, da bi lahko Giovanni Aleotti (danes zmagovalec 3. etape, op. a.) in Alexander Hajek igrala pomembnejšo vlogo v skupni razvrstitvi, nanju računamo tudi v sobotni etapi s ciljem na Krvavcu, v sprintih veliko stavimo tudi na Sama Welsforda, ki se pripravlja na olimpijske igre na stezi. Skušamo imeti odprte vse možnosti, ne voziti preveč agresivno, ampak prežati na priložnosti. Vsaka etapa na dirki Po Sloveniji prinaša kar precej priložnosti. Treba je biti osredotočen in voziti pametno, potem pa bomo videli, kaj se lahko zgodi.
Kolesarstvo se je v zadnjih letih izjemno spremenilo. Vi ste kariero zaključili konec sezone 2019, ko je v ekipi World Toura debitiral Tadej Pogačar, ki je močno spremenil način dirkanja. Kaj se je v vaših očeh v zadnjih letih najbolj spremenilo?
Vse skupaj je postalo precej bolj profesionalno kot prej. Vse se vrti okrog prehrane, skrbi za kolesarje, ogromno varnostnih ukrepov je, tako zdravstveni protokol, protokol glede pretresa možganov, skratka vse je precej bolj profesionalno, tudi na področjih, na katera morda sploh ne bi pomislili. Nikoli si ne bi mislil, da so lahko dirke še hitrejše.
Tudi glede prehrane je marsikaj novega. Včasih je bilo tako, da če si se prej kot v treh urah dotaknil hrane, so vsi govorili, da imaš slab dan, danes velja, da moraš “gorivo” v telo natakati vsakih 20 minut. Ravno pravšnja količina tekočin in ogljikovih hidratov je ključna, vse je zelo profesionalno in vse je težko razumeti, če sam nisi strokovnjak za to.
Eisel z ekipo BORA-hansgrohe pred dirko Tour Down Under na začetku sezone.
Potem je tu vse več znanja glede višinskih priprav, kako višina vpliva na telo, čemu se morajo izogniti, poleg tega je vse zelo odvisno od posameznika. Zdaj imamo tudi sredstva, denar, da se res lahko posvetimo posamezniku in njegovi pripravi. Vse je načrtovano do minute, vsak dan spremljamo vse mogoče podatke o kolesarju.
Bi raje dirkali v današnjem času? Za navijače je sodobno kolesarstvo precej bolj vznemirljivo.
Ah ne, kje pa! V teh časih mi nikoli ne bi uspelo (smeh). Včasih si lahko veliko dosegel že samo s talentom in si lahko na določenih dirkah malo bolj počival oz. se ne toliko naprezal, danes pa take dirke sploh več ne obstajajo! Res jih ni! Danes je tako, da gre od trenutka, ko si pripneš startno številko, na polno. Danes ni več lahkih dirk.
Eisel leta 2019, ko je vozi za ekipo Dimension Data.
Starostna meja v svetu profesionalnega kolesarstva se hitro znižuje. Koliko ste bili stari, ko ste postali profesionalec v pravem pomenu besede?
Mislim, da malo čez 20 let, šele v obdobju, ko sem kolesaril za Sky (2012–2015) sem ugotovil, kaj vse je treba storiti, če želiš biti profesionalec. Saj smo tudi prej mislili, da veliko treniramo, ampak ko sem potem pogledal nazaj, sem videl, da sem v resnici sam sebi lagal. To ni bil trening, to je bilo bolj podobno sprehodu v parku (smeh). Takrat sem začel drugače gledati na stvari. Ampak ko danes pogledam, kako kolesarji trenirajo, kako se prehranjujejo in počivajo, kakšen načrt imajo, povsem prilagojen posamezniku, z vsem znanjem v ozadju, je to povsem drugi svet.
Ko sem zdaj pogledal tridnevni plan enega od kolesarjev, sem si mislil, srečno, sam bi morda zmogel en dan takšnega treninga, potem pa bi obležal. Ampak potem sem enega vendarle zmogel, in večkrat, ko to ponoviš, začneš počasi dojemati, da gre samo za številke, te številke pa preračunavajo geniji, ki vedo, kaj govorijo. Veste, v mojih časih smo občasno kolesarili na podlagi občutkov.
Pa to sploh ni tako dolgo nazaj …
Res je, ampak smo jo kar nekako dobro odnesli. Dokler si bil dober, se v resnici nihče ni preveč poglabljal v tvoje številke. No, zdaj je pod drobnogledom vsak vidik. Jaz teh številk kolesarjev nikoli ne gledam, saj jih ne znam prebirati, tega nisem znal niti kot kolesar. To je delo drugih ljudi, ki se na to spoznajo.
Avstrijski kolesar Felix Gall je lani zmagal na kraljevski etapi Toura.
Prihajate iz Avstrije, ki ima kar nekaj vrhunskih kolesarjev. Kako odmevna je bila zmaga vašega rojaka Felixa Galla v kraljevski etapi lanskega Toura? Vaš prijatelj Paco Wrolich je v pogovoru za Sportal njegov dosežek postavil ob bok teniški zmagi Thomasa Mustra in Dominica Thiema na grand slamu.
Etapna zmaga Felixa Galla na Touru je v Avstriji zelo odmevala, izbran je bil tudi za športnika Avstrije in o tem sploh ni bilo nobenih dilem. Tudi sam je pritegnil precej pozornosti, ljudje so ga začeli bolj spremljati.
Dejstvo je, da imamo v Avstriji precej dobrih kolesarjev, a jih je veliko pomočnikov – Felix Großschartner je denimo Tadeju pomagal dobiti Giro, potem je tu Patrick Konrad iz ekipe Lidl - Trek za največje dirke. V Avstriji smo od nekdaj imeli zelo dobre pomočnike, Felix Gall pa ima zdaj edinstveno priložnost, da postane veliki vodja v svetu kolesarstva, kar je v svoji ekipi že zdaj. Že to je velika razlika.
Tudi Felix Großschartner, moštveni kolega Tadeja Pogačarja, prihaja iz Avstrije.
V kolesarstvu smo že zdaj zelo pomemben narod, še posebej v gorskem kolesarstvu, tudi na stezi in v ciklokrosu osvajamo medalje v kategoriji po 23 let, a mislim, da so mediji in javnost na splošno to kar nekoliko spregledali, ampak s Felixom Gallom je kolesarstvo v Avstriji spet dobilo več pozornosti. Tudi zdaj, z vstopom Red Bulla v ekipo, je te pozornosti še več.
Kolesarstvo je globalen šport, imamo kolesarje res iz vseh držav in na kolesarstvo moramo gledati bolj globalno. Pri tem je tudi Netflix (s serijo o ozadju francoskega Toura, op. a.) odigral pomembno vlogo. Nazaj je pripeljal ljudi, ki so se kolesarstva nasitili zaradi vsega, kar se je dogajalo okoli leta 2000 (dopinške afere, op. a.), ampak zdaj se vračajo in že težko čakajo na začetek Dirke po Franciji. Hkrati pa s tem dobivamo tudi novo občinstvo – ljudi, ki jih kolesarstvo prej ni zanimalo, potem pa so videli serijo na Netflixu in jih je stvar začela zanimati. Kolesarstvo je kot šport res vznemirljiv, vedno se nekaj dogaja, zelo je nepredvidljiv.
Serija o francoskem Touru na Netflixu je v kolesarstvo pripeljala nove navijače:
Preberite še:
