Torek, 5. 11. 2019, 4.00
4 leta, 5 mesecev
intervju z reprezentančnim hokejskim napadalcem
Žiga Jeglič po novem daljšem prisilnem počitku: Nisem pomislil, da bi šlo kaj narobe #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,67
Žiga Jeglič se je po aprilski operaciji vratnih vretenc pred tedni vrnil v klubski tekmovalni pogon, v ponedeljek pa še v reprezentanco, s katero bo med četrtkom in soboto igral na pripravljalnem turnirju v Latviji.
"Vsekakor ni bilo lahko. Najbolj sem se bal, da se bom vrnil šele januarja. Takrat bi bila sezona po svoje izgubljena. K sreči sem se že prej in že na prvi tekmi videl, da sem dobro pripravljen," pravi povratnik po poškodbi Žiga Jeglič, ki bo s hokejsko reprezentanco v prihodnjih dneh sodeloval na pripravljalnem turnirju v Latviji.
Slovenska hokejska reprezentanca bo med četrtkom in soboto v Latviji odigrala pripravljalni turnir, edini pred domačimi februarskimi olimpijskimi predkvalifikacijami (Podmežakla) in aprilskim svetovnim prvenstvom drugega razreda v Tivoliju. V Liepaji se bo gostiteljem Latvijcem, Francozom in Belorusom zoperstavil tudi povratnik po poškodbi Žiga Jeglič. Po aprilski operaciji vratnih vretenc je moral na šestmesečno okrevanje, izpustil je zadnje svetovno prvenstvo, pred tednoma pa se je v tekmovalni ritem vrnil na preizkušnji v dresu Berani Zlina, ki igra v najkakovostnejši češki hokejski ligi. Enaintridesetletni Gorenjec, ki je še drugo leto zapored moral izpustiti začetek sezone (lani zaradi dopinške kazni) se je na Češkem dobro znašel, a kje bo nadaljeval kariero po Latviji, uradno še ne ve. Z Jegličem smo se pogovarjali o poti rehabilitacije, deželi piva, vrnitvi Matjaža Kopitarja na selektorski položaj in tudi o pričakovanjih v Latviji, kamor odhaja prevetrena zasedba.
"Najbolj sem se bal tega, da bom res odsoten devet mesecev. V tem primeru bi bila sezona na nek način izgubljena."
Aprila ste po operaciji dejali, da vas čaka vsaj polletno okrevanje. Pred tednoma ste se vrnili v tekmovalni pogon. Okrevanje je torej šlo po željah?
Zdravniki so mi rekli, da bo okrevanje trajalo med šest in devet mesecev. Že na začetku so mi povedali, da mi prej kot v pol leta ne bodo prižgali zelene luči. Na priporočilo reprezentančnega zdravnika Klemna Stražarja me je tako v Ljubljani operiral dr. Miha Vodičar, ki je menil, da je operacija nujno potrebna. Dejal je, da se morata vretenci zarasti, da pred tem ni dovoljen nikakršen kontakt, saj bi se lahko stanje še poslabšalo.
Že po enem mesecu po operaciji sem začel s fizioterapijo pri Živi Majcen, šel pozneje še v zdravilišče, tudi tam opravil določene treninge in napredoval. Skozi vse okrevanje sem imel res dobro podporo, bil sem pod nadzorom, ki mi je zelo pripomogel k temu, da sem se lahko tako hitro vrnil. Zdaj lahko rečem, da je šlo vse kar po željah, da.
Na ledu ste bili že poleti, ko ste na Bledu trenirali tudi z Anžetom Kopitarjem. Je šlo bolj za individualne treninge brez kontakta?
Da. Na treningu nas je bilo pet ali šest. Kondicijsko je bilo zelo naporno. Veliko je bilo drsanja, podajanja, ni pa bilo kakega kontakta. Nekaj vaj je seveda bilo ena na ena, a sem jih izpustil. So mi pa ti treningi zagotovo zelo pomagali, da sem dobil prepotrebno kondicijo, ki jo na začetku sezone potrebuješ, saj so tekme neizprosne.
Septembra sem se pridružil še jeseniški ekipi. Hvaležen sem, da sem lahko tam treniral in tudi pod vodstvom Mitje Šivica delal in gradil tudi kondicijsko pripravljenost.
Zadnjih pet sezon je preživel v Kontinentalni hokejski ligi, v tej pa je pet tekem odigral v češki Extraligi. V tej je nosil dres Berani Zlina, ali ga bo še naprej, uradno še ni jasno.
Oktobra pa sta prišla zelena luč zdravnikov in olajšanje?
Po teh šestih mesecih sem prišel na slikanje, CT. Zdravnik je dejal, da sem spet pripravljen na težje fizične napore in da lahko začnem na polno. Olajšanje, zagotovo.
Po tem sem opravil tri treninge, nato pa je že prišel klic iz Češke, ali bi prišel tja na pet tekem preizkušnje. Teh pet tekem je za menoj, o prihodnosti se bomo pa še dogovorili.
Kako to, da vas je zaneslo v češko Extraligo?
Moj agent je Avstrijec, a sodeluje, tudi jaz sam, s Čehoma, ki sta bila odgovorna za to, da sva tako jaz kot Rok (Tičar, op. a.) prišla k Slovanu (v preteklosti sta igrala za Slovan Bratislavo, op. a.), saj nima vsak agent licence za vse lige. Onadva sta bila odgovorna za mojo selitev v Kontinentalno hokejsko ligo (KHL), pa tudi zdaj v češko Extraligo. Ko smo vedeli, da je poškodba sanirana, smo jima to sporočili in sledila je selitev.
Ujeli smo še pravi čas, saj klubi pred novembrom ravno začnejo iskati igralce, z nekaterimi niso zadovoljni in jih zamenjajo, pojavijo se poškodbe, pa je potrebna zamenjava, nekateri pa preprosto želijo okrepiti ekipo.
Še drugo leto zapored je izpustil začetek sezone.
Je bilo, pa čeprav ste imeli zeleno luč zdravnikov, pred prvo tekmo kaj strahu, nervoze?
Nikoli nisem pomislil na to, da bi šlo na tekmi lahko kaj narobe, vedno sem si na treningu želel še več, kot mi je bilo dovoljeno, zato sem iz tega vidika upal, da bom na ta strah pozabil. In tudi sem.
Med tekmo nikoli ne pomislim na poškodbo ali na to, da kaj ne bi šlo dobro, kar je pozitivno, saj je s strahom težko igrati in še hitreje lahko pride do poškodbe.
Že drugo leto ste morali na večmesečni prisilni počitek in še drugič izpustili začetek sezone (lani zaradi kazni z olimpijskih iger). Kako je to mentalno vplivalo na vas?
Vsekakor ni bilo lahko. Najbolj sem se bal tega, da bom res odsoten devet mesecev. Vedel sem, da bo, če se vrnem po šestih mesecih, sezona lahko povsem dobra, da ne bo večjih težav s pridobivanjem kluba. Me je bilo pa res strah, da se po šestih mesecih ne bi zaraslo in bi bilo treba čakati devet mesecev, do januarja. Takrat bi bila sezona na nek način izgubljena. Zdaj pa nisem zamudil veliko, mislim, da le 12 tekem. Upam, da se bomo čim prej dogovorili o prihodnosti.
Čehi so bili, sodeč po zapisih, z vašimi predstavami zadovoljni. Verjetno tudi vi sami?
Da. Sam sem bil zelo zadovoljen. Že na prvi tekmi sem videl, da sem res dobro pripravljen, da lahko pripomorem k uspehu, da lahko delam razliko. Tudi s statistiko sem zelo zadovoljen.
Všeč mi je, da igram na položaju centra, da sem veliko vključen tako v napadu kot v obrambi. V vseh klubih, v katerih nisem bil s Tikijem (Tičarjem, op. a.) skupaj, sem povsod igral na tem položaju, z izjemo zadnje sezone. Ta položaj mi bolj ustreza, ker lahko bolj kreiram igro. V reprezentanci mi ni toliko pomembno, saj smo že tako povezani, da že vsi vemo, kje je kdo, a ko pridem v nov klub, lahko kot center lažje izkoristim svoje potenciale.
Tudi v klubu so bili zadovoljni, a nekako se moramo še dogovoriti.
"Zagotovo je to korak nižje v primerjavi s KHL, kar zadeva hitrost. KHL je še vedno druga najboljša liga na svetu, tam je vse skupaj na višji ravni," pravi o igranju v češki Extraligi.
Menda imate ob Zlinu ponudbe še drugih čeških elitnoligašev.
Tako je. Trenutno se pogovarjamo z nekaj ekipami iz Extralige in menim, da bom ostal na Češkem.
Ekipami, ki merijo višje kot Zlin?
Tudi Zlin meri višje, kot kaže lestvica (predzadnje, 13. mesto, op. a.). Pred petimi leti so osvojili ligo, ravno tako kot underdogi, leto pred tem so bili tudi v finalu. Pričakujejo višja mesta, kot je to, na katerem so.
So pa zelo slabo začeli sezono. Z menjavo trenerja in prihodom dveh novih igralcev, mene in Francoza Valentina Claireauxa, menim, da smo obrnili trend na bolje, v pravo smer. Igramo zelo dobro.
Če bom ostal tukaj, verjamem, da lahko redni del končamo na mestih med sedem in deset, da gremo v dodatne kvalifikacije za končnico.
Odigrali ste pet tekem češke Extralige. Vaše mnenje o tekmovanju?
Zagotovo je to en korak nižje v primerjavi s KHL, kar zadeva hitrost. KHL je še vedno druga najboljša liga na svetu, tam je vse skupaj na višji ravni. Je pa Extraliga zelo dobro, kakovostno tekmovanje. Veliko pritiska se občuti v njej, saj je hokej na Češkem šport številka ena. Vsi ga spremljajo, v hokej se veliko vlaga, veliko čustev mu namenijo.
Žiga Jeglič o pričakovanjih na turnirju v Latviji:
Vrnimo se k reprezentanci. Potem ko ste izpustili aprilsko svetovno prvenstvo, ste se vrnili. V Latvijo odhaja prevetrena zasedba, veliko fantov bo dobilo priložnost za dokazovanje. Česa si na tem pripravljalnem turnirju želite vi?
Upam, da bomo prikazali veliko želje, borbenosti, da se bomo na vsaki tekmi lahko ne le merili z nasprotnikom, ampak ga tudi premagali. Na vsako tekmo moramo iti z vso močjo in z mislijo na zmago. Ne smemo delovati napol, saj se takrat lahko hitro pojavijo poškodbe ali slaba volja, tako da pričakujem od vseh fantov, da bomo dali vse od sebe. Zavedamo se, da bo zelo naporno, treba bo biti tudi zelo previden, da ne bo kakšnih nepotrebnih nezgod, saj jih zdaj res ne potrebujemo.
"Menim, da je ta stalnost nujna, da je treba imeti dolgoročno vizijo, kaj si želimo s to reprezentanco delati," je dejal o tem, da so se v zadnjih letih selektorji reprezentance hitro zamenjali.
Zadnja leta se je zamenjalo kar nekaj selektorjev, kar verjetno ne vpliva najbolje. Povratnik Matjaž Kopitar je na selektorskem mestu kot zadnji zdržal precej več kot eno leto (december 2010-maj 2015). Zdi se, da vam je red, ki ga zahteva, ustrezal.
Res je, da je bilo menjav kar veliko. Pred tem smo imeli z Matjažem nekakšno stalnico, konstanto. Menim, da je ta stalnost nujna, da je treba imeti dolgoročno vizijo, da moramo vedeti, kaj si želimo s to reprezentanco delati. Da vemo, kakšna je kultura v reprezentanci.
Upam, da bomo te stvari zastavili, kot smo jih v tistem daljšem obdobju, ko nas je vodil Kopitar in smo, kot menim, prikazali zelo dobre igre.
Tudi pozneje smo jih, se tudi uvrstili na olimpijske igre, a potrebujemo stalnost in dobro vizijo, v katero verjamejo vsi, od igralcev do vodstva reprezentance. Verjamem, da bo to zdaj delovalo.
Preberite še:
