Prek meja
Sreda, 8. 4. 2026, 4.00
8 ur, 24 minut
Prek meja (79.) – Jurij Goličič
Slovenski pilot opozarja: Zelo hitro bo cel svet občutil posledice vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,79
"Vsaka kriza, ki pride, jo najprej začutimo v naši panogi. Sploh pa zdajšnjo," izpostavlja nekdanji hokejist, zdaj pa komercialni pilot Jurij Goličič (levo).
"Kar se vojnih žarišč tiče in podobnega, pa je sploh problem, seveda. Sploh tukaj na Bližnjem vzhodu, od koder se leti po vsem svetu, je veliko raznih nevarnih con ali pa con, v katere ni vstopa. Treba se je kar izogibati. Politika zagotovo zelo vpliva na letenje," nam je pred nekaj meseci za rubriko Druga kariera razlagal nekdanji slovenski hokejist, zdaj pa komercialni pilot Jurij Goličič. Tedaj je živel v Katarju, v zadnjih mesecih pa je ta regija zagorela, Izrael in ZDA sta napadla Iran, ta je odgovoril z raketiranjem okoliških emiratov, tudi na Katar je padalo. "Res ni bilo prijetno, sploh ne na začetku teh spopadov," nam je povedal Goličič, ki je že zapustil Katar.
"Pred nekaj dnevi sem zaključil v Katarju, zdaj pa začenjam v Italiji," nas je takoj pomiril naš nekdanji hokejski as Jurij Goličič, ki se je v svoji drugi karieri prelevil v komercialnega pilota in je že dobro desetletje tudi kapitan. Glede na to, da je zadnji dve leti živel v Katarju, nas je zanimalo, kako vojna v Iranu vpliva na okoliške dežele. Mnogi pričevalci iz emiratov govorijo o bolj ali manj normalnem življenju in slikajo domala idilično podobo stanja. Tem je zelo težko verjeti in te naše dvome je potrdil tudi tokratni gost rubrike Prek meja.
"Te influencerje jaz čisto razumem. O pozitivnih stvareh smejo govoriti, o čem manj pozitivnem pa ne," nam je pojasnil. V Katarju, Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih, bogatih državicah ob Perzijskem zalivu si je dom našlo tudi veliko Slovencev, a to vendarle niso demokracije, imajo svoje zakone, pravila in strog nadzor nad dogajanjem, pravi Goličič. Kot komercialnega pilota ga v teh težkih časih skrbi, to krizo na Bližnjem vzhodu bo kmalu začutil cel svet, opozarja.
"Aviacija vselej prva začuti raznorazne krize, tudi v času kovida smo bili prvi, kjer se je vse ustavilo."
Le osem mesecev po najinem pogovoru za rubriko Druga kariera se je svet postavil na glavo, sploh na vašem koncu.
Je bil kar šok, da. Ampak da vam kar takoj pojasnim, trenutno menjam službo in sem pred nekaj dnevi zaključil v Katarju, zdaj pa začenjam v Italiji. Je bilo pa v Katarju res vse na glavo v zadnjem času. Je bil velik šok za vse, veliko presenečenje, nihče ni pričakoval, da se lahko zgodi kaj takšnega.
So tudi na vas padale rakete?
So, da. Večino so jih sestrelili, so bili pa resni alarmi ves čas. Na telefon si dobil ta "emergency alert", nekaj minut kasneje pa si lahko slišal, kako je raketo zadelo nekaj nad Doho. Res ni bilo prijetno, sploh ne na začetku teh spopadov.
Življenje v Katarju je bilo prijetno, tudi hokej je lahko igral, zdaj pa se je z družino umaknil v varno Italijo.
In sploh ne za človeka z družino.
Res je, sploh je bilo zoprno to, da se ni nič vedelo. Od takrat, ko so v Katarju tisti plinski terminal zadeli, Ras Laffan, je bilo vse mirno. Očitno so se z Iranci nekaj dogovorili, saj odtlej Katarja ne napadajo. Tega miru je bilo kakšnih 14 dni. Na začetku pa se ni nič vedelo, ugibali smo, kako dobra je sploh ta zračna obramba, in je bilo zelo napeto.
Večkrat slišimo te razne vplivneže iz Dubaja, denimo, kako je vse mirno in OK, pa jim je le težko verjeti.
Da … Če sem čisto iskren, v resnici ne smeš tam nobenega videa posneti, ničesar deliti, niti kaj komentirati glede kakršnegakoli napada. Vem, da so tudi v Katarju aretirali ljudi, če so širili kakršnekoli informacije. Tudi ti napadi … Če raketo prestrežeš v zraku, vseeno nekje dol pade. In je bilo prepovedano objavljati te stvari in jih kamorkoli pošiljati. Imajo zelo strog nadzor nad pretokom informacij, tako da te zelo hitro dobijo. Tudi če stvari deliš po aplikacijah, po WhatsAppu denimo. Zelo hitro so ujeli ljudi, če so kaj delili in so se znašli v težavah. Veste, ne glede na to, ali je vojna ali ni, to ni povsem odprta družba. O kakšnih stvareh se preprosto ne sme govoriti. Tam ni demokracije, ni popolne svobode govora in širjenja informacij, zato te influencerje jaz čisto razumem. O pozitivnih stvareh smejo govoriti, o čem manj pozitivnem pa ne.
Te vojne razmere pa so uničujoče tudi za vaš poklic. Letenja tam zdaj domala ni več, civilnega seveda.
Da, to je res velika težava. Trenutno je sicer prizadet samo Bližnji vzhod, ampak mislim, da bo zelo hitro cel svet občutil posledice, ker ne bo kerozina za letala. Aviacija vselej prva začuti raznorazne krize, tudi v času kovida smo bili prvi, kjer se je vse ustavilo. Vsaka kriza, ki pride, jo najprej začutimo v naši panogi. Sploh pa zdajšnjo. Na Bližnjem vzhodu se je vse ustavilo. Počasi se sicer vzpostavljajo neki leti, ampak bo zelo težko. Odvisno seveda od tega, kako se bo vse skupaj nadaljevalo, ampak te stvari je težko ponovno zaštartati. To so namreč operacije s povezovalnimi leti in te mreže je težko ponovno vzpostaviti, pa silno težko bo nenazadnje dobiti nazaj tudi zaupanje ljudi.
Nad Doho je pokalo.
Zaprta Hormuška ožina je ta težava, ki naj bi jo zelo kmalu veliko močneje začutili tudi v Evropi.
Da, ta je zaprta, v Evropi se govori predvsem o pomanjkanju bencina, lahko vam pa povem, da to zaporo čutijo tudi tam, na Bližnjem vzhodu, saj prek Hormuške ožine stvari prihajajo tja, v Zaliv. Marsičesa tam zato že primanjkuje, uvožene hrane denimo, ki tja prihaja z ladjami. Zelo žalostno je, kako lahko dva norca držita cel svet v negotovosti.
Ko ste že omenili dobrine, ki prihajajo v Katar. Ravno smo praznovali veliko noč in v tem času smo se tudi ateisti nažirali s šunkami in pirhi. Kako pa ste te krščanske praznike doživljali tam v muslimanskem svetu?
Tam se krščanski prazniki seveda ne praznujejo. Zahodnjaki se lahko znajdejo po svoje. Imeli pa so konec ramadana, ta Eid al-Fitr, in so imeli kar veliko praznovanje. Tudi med vojno. Se je pa videlo, da ni bilo te sproščenosti kot prejšnja leta. Vsa praznovanja so bila zelo omejena. Krščanske praznike pa ekspati praznujejo po svoje.
"Če raketo prestrežeš v zraku, vseeno nekje dol pade. In je bilo prepovedano objavljati te stvari in jih kamorkoli pošiljati."
Zagotovo pa imajo tudi ti težave priti do svinjine in alkohola, kajne?
Res je, kar se tiče alkohola, moraš tam imeti posebno dovoljenje, eno takšno kartico, ki jo dobiš, če si druge veroizpovedi. Torej dobiš dovoljenje za nakup alkohola, ampak tega prodajajo le na nekaj posebnih mestih. Tudi v restavracijah za Zahodnjake ga lahko naročiš, denimo, a to ne velja za vse restavracije, samo na določenih mestih. Svinjine pa preprosto ni. Malenkost se morda da kupiti na mestih, kjer Zahodnjakom prodajajo alkohol, ampak res zelo, zelo malo. V restavracijah je ni. In tudi zelo strogo kontrolirajo na letališčih, da ne bi česa slučajno kdo prinesel. Glede svinjine so zelo, zelo strogi, še bolj kot glede alkohola.
No, zdaj pa ste povsem zamenjali okolje in ste v državi, kjer je sedež Katoliške cerkve.
Da (smeh, op. p.). Moja žena je Italijanka in tudi preden sem se preselil v Katar, sem v Italiji živel osem let. Zato smo tukaj zelo domači, zelo rad sem v Italiji. Lahko rečem, da mi je Italija po Sloveniji nekako druga domovina. Živimo pa v Bologni, ki je tudi zelo blizu Sloveniji.
