Sreda, 29. 4. 2026, 10.07
1 mesec, 1 teden
Vremenarji svarijo Evropo: Česa takega še nismo videli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,26
Kar 95 odstotkov ozemlja Evrope je v letu 2025 zabeležilo nadpovprečne temperature.
Evropa je lani doživela eno najbolj ekstremnih vremenskih let od začetka spremljanja podatkov, v najnovejšem poročilu o podnebnih razmerah nad staro celino opozarja Svetovna meteoloroška organizacija. Tako rekoč celotna Evropa je bila v letu 2025 podvržena nadpovprečno visokim temperaturam, vročinski valovi so segali od Sredozemlja do arktičnih regij, pretoki evropskih rek pa so bili podpovprečni skozi vse leto.
Eden od najbolj ključnih izsledkov poročila (vir), ki ga je Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pripravila v sodelovanju z Evropskim centrom za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), opozarja, da je kar 95 odstotkov ozemlja Evrope v letu 2025 zabeležilo nadpovprečne temperature.
Meteorologi opozarjajo tudi, da je ogromno ekstremnih vremenskih dogodkov v letu 2025 vplivalo tudi na biotsko raznovrstnost tako v kopenskih kot morskih življenjskih okoljih.
30 stopinj Celzija onkraj arktičnega kroga
Posebej so izpostavili dogajanje blizu arktičnega kroga na severu Skandinavskega polotoka, kjer je večje območje lani zajel rekorden tri tedne trajajoč vročinski val, temperature pa so tudi znotraj arktičnega kroga presegle 30 stopinj Celzija.
Nadpovprečno visoke temperature so v letu 2025 botrovale tudi krčenju tako rekoč vseh ledenikov v Evropi (vključno z Islandijo in Grenlandijo). Na Islandiji so zabeležili drugo največjo letno izgubo ledu, odkar beležijo takšne podatke, Grenlandija pa je izgubila skoraj 140 milijard ton ledu.
Lanska izguba ledu na Grenlandiji je po navedbah WMO primerljiva z 1,5-kratnikom volumna vsega ledu v vseh ledenikih v Alpah.
Intenzivni "morski" vročinski valovi postajajo stalnica
Povprečne letne temperature morij v Evropi so bile v letu 2025 medtem najvišje od začetka beleženja podatkov, so opozorili pri WMO. Dodali so, da je kar 86 odstotkov evropskih morskih regij lani izkusilo močne tako imenovane morske vročinske valove.
Izpostavili so, da je bilo še posebej prizadeto Sredozemlje, kjer so zelo intenzivni vročinski valovi tako rekoč že postali stalnica.
"Podnebne spremembe niso več grožnja prihodnosti, ampak realnost sedanjosti," opozarjajo avtorji poročila. Evropa se po njihovih besedah segreva hitreje kot katerakoli druga celina, zato bodo brez hitrejših ukrepov vročinski valovi, suše in ekstremni vremenski pojavi še pogostejši.
Manj padavin, hujša suša, slabo pretočne reke
Leto 2025 je v Evropi zaznamovala tudi huda suša, ki je botrovala rekordnim obsegom gozdnih požarov – ti so v letu 2025 skupno zajeli kar 1.034 milijonov hektarjev površin, kar je po navedbah WMO rekordna statistika.
Zaradi sušnih razmer, ki so bile še posebej izrazite v maju 2025, je trpela več kot polovica Evrope, posledice pa so občutili predvsem v kmetijstvu, energetiki in oskrbi z vodo. Zaradi pomanjkanja padavin in snežne odeje, ki je bila za kar tretjino tanjša od dolgoletnega povprečja, so bili skozi vse leto podpovprečni tudi pretoki evropskih rek.
Meteorologi so še opozorili, da je ogromno ekstremnih vremenskih dogodkov v letu 2025 vplivalo tudi na biotsko raznovrstnost tako v kopenskih kot morskih življenjskih okoljih.
Evropa proizvaja več elektrike iz obnovljivih virov energije kot kadarkoli prej
Avtorji poročila so sicer predstavili tudi pozitiven trend, ki je delno tudi posledica ekstremnega vremena: skoraj polovica vse električne energije v Evropi je bila lani proizvedena iz obnovljivih virov energije, delež sončne energije pa je v letu 2025 dosegel celo rekordno raven.
