Nedelja, 11. 2. 2024, 4.25
9 mesecev, 2 tedna
Skok v športno preteklost
Ulice zasedli sovjetski tanki, v bazenu pa srdit in krvav upor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,78
Na tekmi vaterpola na OI v Melbournu leta 1956 med Madžarsko in Sovjetsko zvezo je tekla kri.
Čeprav so olimpijske igre leta 1956 v Melbournu potekale pod motom "prijateljske igre", je bilo na športnih prizoriščih več napetosti, ki jih je sprožila segrevajoča se hladna vojna. Še najbolj so se politične napetosti prenesle v bazen za vaterpolo, kjer sta se v polfinalu pomerili reprezentanci Sovjetske zveze in Madžarske. Igralci slednje so v Avstralijo pripotovali pod vtisom sovjetske agresije, le nekaj tednov pred začetkom iger so Sovjeti s tanki, artilerijo, vojaškimi četami in bojnimi letali krvavo zatrli madžarsko vstajo.
23. oktobra 1956 so madžarski študenti v Budimpešti sprožili vstajo proti marionetni vladi Erna Gera in hegemoniji Sovjetske zveze. Študenti so imeli 16 zahtev, med njimi takojšen umik ruskih vojakov v skladu z mirovnim sporazumom, nove volitve, na katerih bi volivci svoj glas oddali tajno, pravico delavcev do protesta, odstranitev Stalinovih kipov in pravico do svobode izražanja mnenja.
Okrvavljeni madžarski vaterpolist Ervin Zádor je postal simbol boja Davida in Goljata.
Na ulicah 200 tisoč ljudi
Prebivalstvo se je odzvalo, na ulicah Budimpešte se je zbralo 200 tisoč protestnikov, ko pa je državna policija usmrtila nekaj študentskih vstajnikov in streljala na množico, je vstaja postala nasilna in krvava, vpliv Sovjetske zveze na komunistični satelit pa ogrožen. Gerova vlada je padla, nadomestila jo je vlada Imreja Nagyja, ki je razpustila državno policijo AVH, zahtevala, da sovjetska vojska zapusti madžarsko ozemlje, zagrozila z izstopom Madžarske iz Varšavskega pakta in poskušala razpisati svobodne volitve.
Vstaja krvavo zatrta
Sprva so bili v Sovjetski zvezi pripravljeni na pogajanja, a se je Stalinov naslednik na čelu komunistične partije SZ Nikita Hruščov po prošnjah Gera le odločil posredovati. 1. novembra so na ulice madžarskih mest zapeljali sovjetski tanki in zakorakali ruski vojaki, v 12 dneh obstreljevanj letalstva in artilerije je umrlo od dva do tri tisoč Madžarov, več kot 200 tisoč pa jih je zbežalo iz države. V takšnih razmerah so se na olimpijske igre v Melbournu pripravljali madžarski športniki, tudi vaterpolisti, ki so morali zatočišče poiskati na Češkoslovaškem.
Dramatična tekma vaterpola iz leta 1956 je bila ovekovečena tudi na filmskem platnu, to je izsek iz madžarskega filma Szabadsag Szerelem:
Napetosti na igrah
Igre, ki so se v Avstraliji začele 1. decembra, so bile tako zaznamovane tudi s krvavimi dogodki iz Madžarske. Da o Sueški krizi, v kateri je Hruščev Veliki Britaniji in Franciji grozil z bombardiranjem z jedrskimi bombami, če ne umakneta svojih sil stran od tega egiptovskega prekopa, sploh ne govorimo. A nikjer se te politične napetosti in sovraštvo do Sovjetske zveze in njenih športnikov niso izrazile tako očitno kot prav v bazenu za vaterpolo. Madžarska reprezentanca se je s sovjetsko srečala v polfinalu in dramatična tekma je še danes poznana kot "kri v bazenu" ali "melbournsko prelivanje krvi".
Okrvavljeni Zador simbol boja
Prav prelita kri je pustila največji vtis v mednarodni javnosti, obraz te drame pa je postal madžarski vaterpolist Ervin Zádor. Med srditim dvobojem, ki so ga Madžari dobili s 4:0, je namreč prejel močan udarec Valentina Prokopova, iz rane pod levim očesom se mu je ulila kri, in ko je tako poškodovan zlezel iz bazena, so pobesneli tudi navijači madžarske vrste, ki so se jim z glasnimi žvižgi, namenjenimi Sovjetom, pridružili tudi nevtralni gledalci. Nekaj najbolj vročekrvnih je skočilo s tribun in želelo fizično obračunati z osovraženimi reprezentanti SZ.
Po polfinalni tekmi je zavladal kaos.
Osvojili zlato, a pravega veselja ni bilo
Prireditelji so le s težavo umirili strasti, tekma sploh ni bila odigrana do konca, Madžarski pa je bila pripisana zmaga s 4:0. V finalu so Madžari z 2:1 premagali še Jugoslavijo in osvojili olimpijsko zlato. A pravega veselja ni bilo, travmatični dogodki iz domovine so bili še preveč sveži v spominu, v bazenu v Melbournu pa so razpadala tudi dolgoletna prijateljstva. Madžarski in sovjetski vaterpolisti so bili do vstaje v dobrih odnosih, kapetana reprezentanc Dezsö Gyarmati in Petre Mshvenieradze sta bila velika prijatelja, a je krvavo zatrta madžarska vstaja to prijateljstvo razdrla. Gyarmati je na polfinalni tekmi v Melbournu Mshvenieradzeja brez zadržkov udaril po nosu, madžarski vaterpolisti so se na sestanku pred tekmo dogovorili, da bodo poskušali Sovjete izzvati na vse mogoče načine, bitka je bila trda, zmaga pa za Madžare več kot nujna.
Tudi Zador emigriral v ZDA
Mnogi športniki iz vzhodnega bloka so kar na igrah emigrirali, kar ni bilo težko, saj so v Melbournu nanje prežali tudi agenti ameriške obveščevalne agencije CIA in številnim pomagali pobegniti. Štiridesetim so na hitro priskrbeli vize za pot v ZDA, med temi je bilo tudi nekaj madžarskih vaterpolistov.
Tudi okrvavljeni obraz iger Ervin Zádor je pobegnil v ZDA, se ustalil v Kaliforniji in bil kasneje celo plavalni trener mladega ameriškega upa Marka Spitza, plavalca, ki je za ZDA osvojil 11 olimpijskih medalj, od tega devet zlatih.
