Sreda, 3. 5. 2023, 13.15
1 leto
Intervju z vrhunskim plezalcem Jernejem Krudrom
Jernej Kruder bo v kratkem postal rekorder posebne vrste
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,84
Jernej Kruder bo na naslednji balvanski tekmi postal plezalec z največ nastopi na tekmah svetovnega pokala v balvanih.
Slovenski plezalec Jernej Kruder se je prejšnji konec tedna na balvanski tekmi v Seulu po številu nastopov v svetovnem pokalu na balvanih izenačil z Avstrijcem Kilianom Fischhuberjem (oba jih imata 83), kar pomeni, da bo na naslednji postaji, v Salt Lake Cityju v ZDA, postal rekorder po številu nastopov na balvanskih tekmah svetovnega pokala, saj je Fischhuber že končal tekmovalno kariero. 32-letni Celjan, ki slovi po tem, da pleza s srcem in veliko strastjo, ima tudi zunaj tekmovališč visoke in raznovrstne ambicije. "Moj osebni cilj je pokazati, da je plezanje več kot biti zaprt v telovadnico in slediti programu," sporoča Kruder.
Jernej Kruder se je plezanju zapisal pri šestih letih. Takrat je, razumljivo, vztrajal na umetni steni, danes večino časa, ko ne tekmuje, preživi v skali. 32-letni plezalec, specialist za balvansko plezanje (plezanje na nižjih stenah, brez vrvi in z blazinami, kjer tekmovalci rešujejo balvanske probleme), je v tej plezalni disciplini leta 2014 osvojil naslov svetovnega podprvaka, leta 2018 pa je kot prvi Slovenec zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih.
V svetovnem pokalu je prisoten že precej več kot desetletje, med največjimi uspehi pa velja izpostaviti zmago v skupnem seštevku balvanskega plezanja v sezoni 2018 in naslov evropskega prvaka v balvanih koronskega leta 2020. Leta 2016 je opravil prvo ponovitev smeri Es Pontas na Majorki, ki jo je prvi leta 2006 preplezal legendarni Chris Sharma, preplezal je več kot 600 smeri in balvanov višje stopnje težavnosti. Na Planinski zvezi Slovenije so mu v začetku leta podelili priznanje za posebne alpinistične dosežke leta 2022. Izpostavili so serijo odličnih alpskih skalnih vzponov na čelu z Bellavisto (8b+) v Cinah, Vio Italio v Piz Ciavazes, Ribo v Marmoladi in Rajčevo v Križevniku.
Leta 2014 je Kruder na svetovnem prvenstvu v balvanih osvojil srebro. Naslov svetovnega prvaka je pripadel Čehu Adamu Ondri.
Celjan, ki živi, diha in že vrsto let soustvarja plezalno sfero, bo tudi letos ambasador atraktivne balvanske preizkušnje The Rock Ljubljana, ki bo septembra v Ljubljani. Kruder je pred sezono osvojil tretje mesto na mastersu v Nemčiji, v začetku aprila je zmagal tudi na prvi tekmi domačega prvenstva, na uvodnih dveh tekmah svetovnega pokala na Japonskem in v Koreji pa je precej zaostal za svojimi željami in pričakovanji (41. in 31. mesto).
Zdi se, da niste ravno ljubitelj preživljanja prostega časa v notranjih prostorih. Se motim?
Ne motite se (smeh, op. p.).
V kolikšni meri je to slabost za tekmovalca v športnem plezanju, kjer tekmovanja potekajo na umetnih stenah, vi pa večino časa preživite v skali?
Za težavnost bo vseeno treba več trenirati v dvorani, tukaj čutim, da bi to potreboval, medtem ko sem si na balvanih že večkrat dokazal, da je bolje, če poslušam sebe. Lani sem pred evropskim prvenstvom v Münchnu dva meseca plezal samo v hribih, kar pomeni, da za moč nisem naredil praktično ničesar, pa je bila na koncu samo glava tista, ki je odigrala svojo vlogo (Kruder se je na balvanih prebil v finale in osvojil šesto mesto, op. p.). Enako se je zgodilo leta 2018 pred zadnjo tekmo svetovnega pokala.
Zame je bilo letos kar naporno, saj smo imeli na vsaka dva tedna obvezen reprezentančni trening. Ni bil selekcijski, te zelo podpiram, saj trenerji morajo videti, kam spadamo. Skratka, treningi so bili na vsaka dva tedna, kar je pomenilo, da si nisem mogel privoščiti, da bi šel plezat v Švico za več kot deset dni, kar mi največ pomeni, ker so razmere v skali takrat (decembra, januarja, marca) najboljše. Na koncu je bilo tudi precej težje zaradi financ, saj so sponzorji malo prirezali pritoke. Ker nisem zaposlen v policiji ali vojski, se mi to zelo pozna.
Na novinarski konferenci pred začetkom sezone ste izpostavili, da letos fizično niste tako dobro pripravljeni kot lani, glava pa je na pravem mestu. Kaj ste želeli povedati s tem?
Ko sem šel plezat v skalo, sem se redko počutil tako močnega, da bi lahko splezal kaj tako težkega kot sem prej, tudi na treningih so fantje plezali bolje od mene, ko pa je šlo za selekcijo za nastop na tekmi, se mi je kar nekako povrnil fokus, ki ga na prejšnjih treningih sploh nisem imel, vedel sem, da gre zares, na dveh treningih sem bil drugi, na enem sem zmagal, tako kot tudi na državnem prvenstvu …
Je to stvar izkušenj?
Eno so zagotovo izkušnje, poleg tega vsake toliko časa pride neki trenutek, ko čutiš, da je nekaj drugače v glavi. Tako kot je bilo v sezoni 2018. Tudi letos se mi je zgodilo, da sem šel na nekaj tekem, kjer sem bil povsem brez pričakovanj, saj sem vedel, da fizično nisem dobro pripravljen, pa sem na primer na tekmi v Studiu Bloc osvojil drugo mesto. Kaj pa vem, v finalu se mi je spet odprlo, energije so bile prave, fokus je bil pravi in spet sem bil na stopničkah. Isto se je zgodilo na tekmi v Španiji, kjer konkurenca res ni bila najboljša, a spet se je zgodila neka višja sila, da sem na koncu zmagal. Kaj pa vem, neka sreča, angel varuh.
Omenili ste sponzorje. Je njihova podpora odvisna od vaših rezultatov na tekmah, od projektov v skali ali vas podpirajo zato, ker ste pač Jernej Kruder?
Da, gre za moje osebne sponzorje, proizvajalce opreme, ki me ne podpirajo zaradi rezultatov, ampak zaradi mene kot takega, kakršen sem. Čeprav po drugi strani verjamem, da sem jim precej bolj zanimiv, če imam dobre rezultate s tekmovanj.
Ker samo od sponzorjev seveda ne morem živeti, delam tudi kot postavljavec smeri. Je pa tu težava, ker se komercialna postavitev smeri ne plača dobro, na tekmovanjih pa ne morem postavljati smeri, ker še vedno tekmujem. Sicer pa mislim, da sem v postavljanju smeri boljši kot v plezanju. Se mi pa vsaj za zdaj zdi škoda pustiti tekmovanja, dokler mislim, da sem še vedno sposoben tekmovati.
Koliko lahko znanje postavljanja smeri vpliva na plezanje? Vam to pomaga napredovati?
Da, mislim, da je postavljanje smeri daleč najboljši trening. S tem, kar delam, se nekako poistovetim in začenjam razumeti, kako razmišljajo postavljavci smeri.
Vem, da balvani ne bodo nikoli tako težki, da se jih ne bi dalo preplezati. Torej fizično niso nikoli tako naporni, kot so balvani v skali ali na treningu, a na tekmi si omejen s časom, zato poskušajo postavljavci smeri narediti malo lažje, a še vseeno dovolj zapletene, da jih v petih minutah ne moreš pogruntati.
Postavljavec smeri ponavadi ni tako močan, kot je tekmovalec, so pa še zmeraj sposobni preplezati te balvane, se pravi, da se moraš na tekmi postaviti v njihovo kožo.
Kruder in Domen Škofic na premierni tekmi v paralelnem plezanju večraztežajnih smeri na jezu Verzasca v Švici. V zadnjem raztežaju sta ju prehitela reprezentančna kolega Luka Potočar in Španec Alberto Ginés López.
Ali lahko že ob ogledu smeri sklepate, ali ji boste kos ali ne?
Nič ni stoodstotno, se mi pa zdi, da zaradi izkušenj večinoma vedno znam prebrati, kako se zadeve lotiti. Seveda ne vedno, a v odstotkih se mi zdi, da večkrat kot drugi. Če mi je nekaj fizično pretežko, je velikokrat verjetno, da sem se zadeve lotil napačno. Da ni bilo mišljeno, da bo tako težko, ampak da nekaj manjka, da sem se smeri lotil narobe.
Ste glede treningov še vedno sam svoj mojster?
Da.
Si glede tega ne boste premislili?
Ne, še vseeno sem starokopiten ter po duši plezalec, ne tekmovalec, oziroma bolj šov tekmovalec. Nisem tiste vrste športnika, ki bi samo treniral, skrbel za pravilno prehrano, počitek in podobno. To je tudi eden od razlogov, zakaj še vedno tekmujem. Da svetu pokažem, da ni vse samo čisti trening, da je še vedno treba iti plezat v skalo. Zdi se mi, da je takih tekmovalcev vedno manj. Seveda še vedno grejo plezat v skalo, a to počnejo šele po koncu sezone, te pa so zaradi olimpijske kombinacije vedno daljše. Moj osebni cilj je, da pokažem, da je plezanje več kot biti zaprt v telovadnico in slediti programu.
Kje je vaša sanjska lokacija za plezanje?
V Švici. Imel sem tudi že načrt, da se preselim v Italijo, na mejo s Švico, kjer je ceneje. Pomembno mi je, da sem v središču Alp, kjer je vse bolj na dosegu roke. Alpe so mi zelo všeč. Amerika mi ni všeč zaradi ljudi, me pa mika tudi ZDA, ker se vse bolj meče v alpinizem, take športno-plezalne vrste. S kolegom se dogovarjava, da greva plezat v džunglo v Venezueli, v stene, ki so skoraj nedostopne. Zanima me tudi Grenlandija, ki je tudi zelo težko dostopna. Ali moraš priti tja s kajakom ali smučmi.
Tudi Dolomiti so mi zelo všeč. Lani sva s kolegom v enem dnevu preplezala južno steno Marmelade. Tisoč metrov, plezala sva od šeste ure zjutraj do devetih zvečer. Take stvari me privlačijo. Za letos načrtujem vsaj dva izleta v Dolomite, imam že nagledano smer, ki bi jo rad splezal.
Boste, če vam uspe taka odprava, poskrbeli tudi za snemanje?
Radi bi, je pa seveda tudi tu težava proračun. Nisem tako dober v pisanju zgodb ali sestavljanju potovalnega načrta, da bi to lahko prodal drugim … Če bomo šli v džunglo, bomo to naredili tako, kot je treba. Za zdaj smo trije, dva plezalca in fotograf, želimo si, da bi zraven vzeli še znanstvenika, ker gre za zelo neraziskano območje. Lahko bi raziskoval kamnine, floro, favno …, je pa res, da je trenutno stanje v Venezueli precej kritično.
Nekako sem razdvojen. Še vedno bi rad tekmoval in če tekmujem, mi tekmovanja vzamejo zelo velik del sezone, še posebej zdaj, ko je tu tudi kombinacija in je treba trenirati še težavnost. Tudi tekme so precej razvlečene.
Kakšen tekmovalni načrt imate za to sezono?
Udeležil se bom vseh balvanskih tekem in verjetno treh v težavnosti, saj se točke z najmanj treh tekmovanj upoštevajo za nastop v olimpijski seriji. Sem pa za zdaj res usmerjen samo v tekmo, ki je pred menoj. Res ne želim preveč fokusa prelagati v prihodnost.
Od nekdaj ste specialist za balvansko plezanje, kako dobri ste v težavnosti?
Res težko rečem, že dolgo nisem plezal v težavnosti, bom pa seveda tudi temu posvetil nekaj pozornosti. V naravi mi je ta disciplina všeč, na plastiki pa mi enostavno ne gre. Tukaj do izraza pride vzdržljivost, ki pa je na žalost nimam. Lahko plezam dolge smeri v hribih, ni pa to isto.
Leta 2021 ste bili kot rezerva na olimpijskih igrah v Tokiu, vendar niste tekmovali. Kakšna izkušnja je bila to za vas?
Da, v resnici sem bil samo v Tokiu, nisem pa ne tekmoval, niti nisem prišel do olimpijske vasi. Bil sem v hotelu in v telovadnici, to je vse. To sta bila dva najbolj mučna tedna v mojem življenju. Zaradi covida smo bili zaprti v hotelu, lahko smo le trenirali na plastiki. Ker sem že star in ker ne delam vaj, ki bi jih moral, se mi zdi, da če veliko treniram, mi gre samo na slabše, ker se hitro pretreniram. Zato raje plezam v hribih in prihranim energijo ter jo potem vložim v tekmo. Zato mi je kombinacija všeč.
Kruder je že od leta 2017 ambasador tekmovanja Triglav The Rock Ljubljana.
V začetku septembra se v Ljubljano vrača tekma Triglav The Rock, kjer ste že vse od začetka ambasador. Tudi letos?
Da, tudi letos bom ambasador, ne vem pa še, kakšen format tekmovanja bo. Najverjetneje bo šlo spet bolj v balvansko smer, bolj v šov.
Preberite še:
