Četrtek, 18. 5. 2023, 4.00
9 mesecev, 2 tedna
F1 Exhibition v Madridu
Spoznajte formulo 1 v njeno drobovje #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,67
Prvič smo dobili priložnost za vpogled v drobovje formule 1. Prva uradna razstava o zgodovini, tehniki in dirkaških legendah je na ogled v Madridu. Osrednja atrakcija je zogleneli Haasov dirkalnik Romaina Grosjeana iz Bahrajna 2020. Ko ga vidite, se vprašate, kako se je po 27 sekundah izvlekel samo z opeklinami dlani!
Nedavno so na razstavišču v Madridu (Ifema) odprli razstavo o formuli 1 (F1 Exhibition), ki so jo pripravljali v sodelovanju z ekipami in vodstvom tekmovanja kar pet let. Obiskali smo jo tudi mi in lahko pritrdimo, da gre res za avdiovizualno predstavitev kraljice avtomotošporta, kot je še ni bilo. Popeljejo nas skozi zgodovino tekmovanja in največja rivalstva, razložijo, kako so se razvijali dirkalniki in kakšna tehnologija danes poganja ta šport. Ne manjka pa zanimivih eksponatov – od celotnih dirkalnikov do posameznih delov oziroma od čelad do kombinezonov dirkačev.
Alpha Tauri AT01 (2020)
Najnovejši dirkalnik, ki je razstavljen, je Alpha Tauri AT01 iz sezone 2020. Je lep primer, kako je danes aerodinamika ključni faktor dirkalnikov. To je lepo prikazano tudi s tremi prednjimi krilci s treh McLarnovih dirkalnikov: tisti iz leta 1994 je bil še povsem preprost. Bolj zanimiva sta dirkalnika iz čisto drugih časov: Lotus 48B iz leta 1968, ki je bil za tisti čas taka inovacija, da je Jim Clark z njim zmagoval tri sezone (19 najboljših štartnih položajev in 12 zmag na 41 dirkah), Graham Hill pa je bil z njim leta 1968 prvak. In pa Ferrari F187/88C iz leta 1988, ki je bil še zadnji Ferrari, sestavljen pred smrtjo Enza Ferrarija (avgusta 1988). Tisto sezono je sicer prevladoval McLaren s Hondim agregatom, a mesec po Enzovi smrti sta Gerhard Berger in Michele Alboreto na VN Italije v Monzi dosegla dvojno zmago. Zato še danes F187 z 1,5-litrskim šestvaljnim turbo motorjem, ki je proizvedel 950 konjev, velja za ikonični dirkalnik iz Maranella. Prvenstvo so končali na drugem mestu.
Ferrari iz sezone 1988 in še nekaj drugih eksponatov z razstave v Madridu:
Danes hibridni pogonski sklop s tisoč konji
Ferrarijev motor iz 2021
Danes se uporabljajo hibridni turbo motorji, svojega iz leta 2019 je dal na ogled Mercedes, iz leta 2021 pa Ferrari. Če je Ferrarijev trilitrski dvanajstvaljnik iz leta 1967 proizvedel 430 konjih moči, jih ta do tisoč. Na ogled je tudi prvi turbo motor. To je bil Porsche-TAG P01, ki ga je Hans Mezger leta 1984 izdelal za ekipo McLaren. Imel je 650 do 850 konjskih moči. McLaren je z njim osvojil konstruktorski lovoriki v letih 1984 in 1985, še več kot dve desetletji je nato angleška ekipa ostala na vrhu formule 1 (pozneje s Hondinim in Mercedesovim motorjem).
Zagorel po trčenju s silo 67G
Grosjeanov dirkalnik iz Bahrajna 2020. Izvlekel se je samo z opeklinami dlani.
Glavna atrakcija razstave je zogleneli dirkalnik Romaina Grosjeana (Haas) iz VN Bahrajna 2020 (poglejte ga v zgornjem videu). S steze je zletel pri 192 kilometrih na uro in s silo 67G trčil in prebil jekleno ograjo. Dirkalnik so zajeli plameni, francoski dirkač se je izvlekel sam po 27 sekundah in pri tem čudežno utrpel le opekline druge stopnje po dlaneh. Običajno pri zaviranju dirkači občutijo silo 5G, kar pomeni, kot bi na njih pritiskala petkratna teža njihovega telesa. in zdaj si predstavljajte silo 67G!
Dežna pnevmatika pri 300 kilometrov na uro izpodrine 85 litrov vode
Pirellijeve pnevmatike F1
S številnimi zanimivimi številkami nam prikažejo kakšen tehnološki presežek so dirkalniki formule 1. S 322 kilometrov na uro se lahko ustavijo v vsega štirih sekundah! Zavorni diski, ki so iz karbona, lahko vzdržijo temperature čez tisoč stopinj. Jekleni bi se pri takih začeli taliti. Za hlajenje je v diskih do 1.500 luknjic. Pogonski sklop s tisoč konjskimi močmi ima samo 150 kilogramov (48 centimetrov dolžine). Ena dežna pnevmatika lahko v eni sami sekundi pri 300 kilometrih na uro izpodrine 85 litrov vode in tako imajo lahko tudi v dežnih razmerah dirkalniki tako dober oprijem.
Diski so iz karbona.
Dirkalniki formule 1 pa niso le mehanični presežek, danes tudi elektronski. Na dirkalniku je več kot 250 senzorjev, ki pošiljajo podatke na komandno mesto, ti so povezani s kar dvema kilometroma žic. ECU (elektronska kontrolna enota, ki so jo letos v Ferrariju Charlesa Leclerca zamenjali že dvakrat in je zato že dobil eno kazen štartnih mest) so možgani dirkalnika, ki v enem dirkaškem koncu tedna zberejo za več kot en terabajt podatkov.
Dirkač Williamsa nosil rdeči kombinezon
Kombinezon rdeče petke
V zbirki kombinezonov med drugim najdemo kombinezon svetovnega prvaka iz sezone 1997 Jacquesa Villeneuva (Williams), ki je vedno nosil številko prevelikega. Nigel Mansell pa je leta 1986 nosil rdeči kombinezon, čeprav je bil dirkač modrega Williamsa. Frank Williams je privolil v rdeče barve, Patricku Headu to ni bilo nikoli všeč. Karizmatičmega Britanca so takrat imenovali rdeča petka (Red 5). Na kombinezonu je bilo toliko pokroviteljih emblemov, kot jih v tistih časih ni imel noben drug voznik. Še bogatejša je zbirka čelad, med njimi je več čelad Michaela Schumacherja, pa Ayrtona Senne, s 103 zmagami in sedmimi naslovi svetovnega prvaka najuspešnejši dirkač formule 1 vseh časov Lewis Hamilton pa je med drugim odstopil vijolično čelado iz sezone 2021.
Prepoznate čelade dirkačev, ki so dirkali v zadnjih 20 letih?
Za razstavo so izdelali tudi kamnite skulpture obrazov najuspešnejših dirkačev vseh časov, od Manuela Fangia do Hamiltona. F1 Exhibiton bo v Madridu odprta predvidoma do 16. julija. Vstopnice gredo kot za med. Pozneje bi razstavo utegnili seliti po Evropi.
