Ponedeljek, 30. 6. 2025, 18.30
7 ur, 35 minut
Predsednik AZS po uspešnem EP v Mariboru
V AZS zadovoljni in ponosni: EP V Mariboru bo dvignilo atletiko v celotni državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Predsednik AZS Primož Feguš je bil po največjem atletskem tekmovanju v Sloveniji ponosen in zadovoljen.
"Napredovanje v prvo divizijo je res češnja na torti. Celotna ekipa je trdo delala vso leto in res sem neizmerno vesel tega uspeha naše reprezentance," je bil v nedeljo na stadionu Poljane v Mariboru po zaključku tekmovanj ekipnega evropskega prvenstva, na katerem si je slovenska reprezentanca z drugim mestom izborila napredovanje v prvo divizijo, zadovoljen predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš. "Seveda pa bo to pomenilo dvig atletike v celotni državi," je še dodal predsednik zveze, ki so ga atleti med slavjem po koncu tekmovanja vrgli v bazen, vodno oviro teka na tri tisoč metrov z zaprekami.
Maribor je od srede do nedelje gostil največje atletsko tekmovanje v Sloveniji doslej. V štirih tekmovalnih dneh druge in tretje divizije evropske atletike je nastopilo več kot 1.500 športnic in športnikov, na stadionu Poljane, ki je že za Olimpijski festival evropske mladine leta 2023 doživel prenovo, za letošnje ekipno prvenstvo pa bil še nekoliko nadgrajen, je sodelovalo 31 držav, v drugi ligi tudi Izrael, ki bi sicer moral po prvotnih načrtih gostiti to tekmovanje.
Tribune stadiona Poljane so bile kljub hudi vročini tako v soboto kot nedeljo razprodane.
"Pred enim letom še ni bilo jasno, ali bomo gostili evropsko prvenstvo. Nato nam je Evropska atletika dodelila tekmovanje namesto Izraela," je v nedeljo, ko je bilo veliko tekmovanje uspešno zaključeno, razlagal predsednik AZS Primož Feguš. Izrael je brez organizacije ostal zaradi "vojne v regiji", kot je odločitev pojasnjevala Evropska atletika. Že izraelska udeležba na tekmovanju je bila kontroverzna, na to bližnjevzhodno državo letijo kritike, da v Gazi izvaja genocid, pred sobotnim prvim tekmovalnim dnem druge divizije se je pred stadionom Poljane zbrala skupna propalestinskih protestnikov, ki pa je le mirno izrazila svoje mnenje in se razšla, ne da bi motila tekmovanje.
Predsednik si je po koncu tekmovanja zaslužil slavnostno kopel.
Prireditelje prvenstva so celo pozivali, naj prepovedo nastop izraelske reprezentance, a to preprosto ni bilo v njihovi moči, je še povedal Feguš. "Tudi Evropska atletika nima teh pristojnosti, Svetovna atletika (SA) pa ni sprejela nobenih sankcij in izraelska atletska zveza je še vedno polnopravna članica EA in SA. AZS ima le nalogo, da poskrbi, da tekmovanje poteka nemoteno in v varnem okolju."
A naposled je prevladalo tekmovanje in to je bilo za člane slovenske vrste izjemno. Slovenija je zasedla drugo mesto in si ob zmagovalki Belgiji in tretjeuvrščeni Norveški priborila napredovanje v prvo divizijo. Tribune so bile razprodane, prodali so 864 vstopnic za gledalce, 150 je bilo brezplačnih za visoke goste. Tekmovanje je stalo okrog 1,8 milijona evrov. "Največji strošek so nastanitve in prehrana v višini 600 tisoč evrov. Država je za EP namenila 450 tisoč evrov, EA pa 600 tisoč, preostalo so sponzorski in drugi prihodki," je za STA pojasnil direktor AZS Nejc Jeraša.
V Mariboru je na koncu zmagala atletika, za AZS pa je bilo uspešno izpeljano prvenstvo odlična popotnica za naprej, nam je v krajšem pogovoru še povedal predsednik slovenske krovne atletske organizacije.
Ekipno evropsko prvenstvo je pod streho, za slovensko reprezentanco je bil projekt izjemno uspešen.
Projekt je izredno dobro zaključen. To napredovanje v prvo divizijo je res češnja na torti. Celotna ekipa je trdo delala vso leto in res sem neizmerno vesel tega uspeha naše reprezentance. Seveda pa bo to pomenilo dvig atletike v celotni državi.
Ekipni duh je prevladoval v reprezentanci, navijači so se odzvali. Ali je bil to praznik slovenske atletike?
Mislim, da je vsa atletika od vrha z menoj in direktorjem Nejcem Jerašo ter navzdol z lokalnim organizacijskim odborom, seveda vsemi reprezentancami, vključno s štafetami in področnimi trenerji, dihala za ta projekt. Atleti so ga vzeli za svojega in recimo prej mi je Damjan Zlatnar omenil, da je bil že na več kot desetih takih tekmovanjih in da se to ne da primerjati z vzdušjem na domačem terenu.
To je za Atletsko zvezo tudi odlična popotnica za naprej. V prihodnosti pričakujemo nov objekt v Ljubljani, te izkušnje bodo najverjetneje koristile tudi pri pripravi naslednjih večjih tekmovanj na naših tleh.
Zagotovo bo ta uspeh celotne reprezentance pomenil dvig atletike na splošno. Verjetno vpis novih atletov, verjetno razvoj mladincev in seveda verjetno tudi kdo izmed članov bo zdaj prišel bolj v ospredje v vrhunsko atletiko. Štadion, ko bo v Ljubljani enkrat zgrajen, bo temu dodal še piko na i.
Videti pa je bilo, da organizacija na tej ravni prenese tudi kakšno zagato. Recimo to z Izraelom ...
Izredno veliko zagat je bilo. Nismo si mislili, da je projekt tako zapleten. Evropska atletika je bila tu izredno striktna. Dejansko je bilo vse to, kar je potekalo na štadionu na ravni evropskega posamičnega prvenstva, in mislim, da smo naredili izredno dobro delo. Kot zanimivost naj povem, da v tretji diviziji nismo prejeli niti ene pripombe s strani reprezentanc. Vidi se, da je druga divizija bolj zahtevna. Tu je bilo nekaj pripomb, a vse smo rešili v trenutku. Praktično smo si upali, sploh.
So številni državni rekordi in tako zanesljiva uvrstitev v prvo ligo presegli tudi najbolj optimistična pričakovanja?
Kalkulacije so pokazale, da bi bila Slovenija lahko tretja. Recimo tujci, ki so delali primerljive kalkulacije, so nas uvrščali na četrto ali peto mesto. Seveda pa si nismo mogli niti predstavljati, kaj bodo pomenili domače občinstvo, domač teren, kako bo naše atlete ponesla do državnih rekordov in osebnih rekordov.
In to kljub temu, da je zaradi poškodb manjkalo kar nekaj naših najboljših tekmovalk in tekmovalcev …
Prva stvar je, da sem Tini Šutej že naročil, da mora podaljšati kariero vsaj še za dve leti. Res je, štirje atleti so manjkali in morda bi bili lahko z njimi še boljši. Ne vemo, kako bi se sicer odzvali v danem položaju, ampak zagotovo nam bo to dalo spodbudo, da nadaljujemo projekt za dve leti in seveda ostanemo v prvi diviziji.
Je slovenska atletika še kdaj dihala tako enotno kot v teh dveh dneh prvenstva v Mariboru?
Mislim, da ne. Jaz sem v atletiki že osem let in takega dogodka na slovenskih tleh še nisem videl. Mogoče sem malo premlad, da bi videl neke atletske dogodke, ki so se zgodili še v času bivše države. Verjetno je takrat atletika bolj živela, je bilo več navijačev, ampak to, kar smo ustvarili tukaj v Mariboru, je vsaj za zdaj neponovljivo.
Pa uvrstitev v elitno ligo prinaša kakšno finančno nagrado ali kakšne finančne obremenitve?
Atletom smo obljubili finančno nagrado. O višini se bomo zdaj še pogovorili, ker bomo dali po mojem več, kot smo načrtovali. Kar pa se tiče prvenstva, moram reči, da je bolj ali manj pokrito. Nekako bo ustvarjena pozitivna ničla. Tisto, kar pa je bilo zame nepojmljivo, je to, da smo razprodali vse vstopnice za drugo divizijo.
