Nedelja, 18. 7. 2021, 18.16
2 leti, 9 mesecev
Kolumna: Dimitrij Rupel
Rupel: Trenja in nesporazumi: med Evropsko unijo in državo, med državo in policijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
12
Dimitrij Rupel
Ko sem se v soboto – bogatejši za peso, bučke, solato, artičoke, špinačo, čebulo, česen, peteršilj, baziliko, breskve, grozdje, lisičke in jurčke – vrnil z nakupovanja, sem razgrnil časopis, o katerem so včasih govorili, da je zaradi prostora, ki ga terja za branje, popolnoma neprimeren za ljudi z majhnimi stanovanji. Na prvi in drugi strani so običajno važnejša sporočila. Tudi to jutro.
1. Pravni nesporazumi med EU in njenimi članicami (npr. Poljsko, Nemčijo in Slovenijo)
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders se je pritožil zaradi (ne)imenovanja delegiranih tožilcev in celo zagrozil: "Čakamo na čim hitrejše imenovanje. Če tega ne bo, proučujemo vse možnosti ukrepanja. Uredba je zelo jasna in če je kršena, imamo različne možnosti."[1] Ob tej grožnji sem se spomnil spora med EU in Poljsko.
Luksemburško Evropsko sodišče pravice je najprej v enem v vrsti dolgotrajnih postopkov proti Poljski od te države zahtevalo, naj prekine delovanje spornega disciplinskega senata vrhovnega sodišča za sodnike, dokler ne bo razsodilo, ali je senat zares neodvisen oz. v skladu z evropsko zakonodajo. Pred dnevi je sodišče EU odločilo, da mora Poljska takoj ustaviti uporabo zakonodaje o pooblastilih disciplinskega senata vrhovnega sodišča, ki so ga vzpostavili v okviru reform poljskega pravosodja. To pomeni, da mora senat takoj prekiniti svoje delovanje. Nato je poljsko ustavno sodišče 14. julija 2021 odločilo, da začasni ukrepi Sodišča Evropske unije glede poljskih pravosodnih reform niso v skladu s poljsko ustavo. Poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro je pohvalil odločitev poljskega ustavnega sodišča, češ da "nasprotuje vmešavanju, uzurpaciji in pravnemu napadu organov Evropske unije". Poljska vztraja pri neodvisnosti članic EU glede organizacije svojega sodstva, evropsko sodišče (ECJ) pa argument zavrača, češ da morajo članice upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, kot je neodvisnost sodstva.
Za mnenje o zadevi sem vprašal rektorja Nove univerze, kolega Mateja Avblja, ki mi je odgovoril: Po pravu EU poljsko sodišče nima prav. Načelo primarnosti veleva, da ima pravo EU prednost pri uporabi pred nacionalnim pravom, ker sicer ni enotnega pravnega reda EU, brez katerega EU kot taka ne more delovati. Nacionalna ustavna sodišča so si sicer pridržala pravico določati meje svojega ustavnopravnega reda, zato načelo primarnosti ni absolutno in sem ter tja pride do konfliktov med nacionalnimi ustavnimi sodišči in sodiščem EU (poudaril D. R.).
Kar zadeva poljsko ustavno sodišče, pa to sploh ni zakonito sestavljeno, kot je nedavno odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Sodišče EU je odločilo, da poljska reforma sodstva ni skladna s pravom EU, ker krši načelo neodvisnosti sodstva. Poljska oblast je "napakirala" svoj sodni svet, ki zdaj brez možnosti pravnega sredstva predlaga sodnike v izvolitev poljskemu parlamentu, ki ga – tako kot sodni svet – obvladuje PiS. Ki obvladuje tudi nezakonito sestavljeno ustavno sodišče. Skratka, totalna oblast in odprta pot za samovoljo, v kontekstu katere neodvisnega sodstva ni več. Na kratko, Poljska ni več pravna drzava, zdaj pa tudi prava EU očitno ne bo spoštovala več.
Po elektronskem dopisovanju z Avbljem sem se obrnil še na veleposlanika in državnega sekretarja dr. Igorja Senčarja, ki me je opozoril na nedavni komentar analitskega centra Eurointelligence. Komentar se ujema s tistim, kar pravi Avbelj – da načelo primarnosti ni absolutno. Nekaj težav z evropskim pravom ima tudi nemško ustavno sodišče, ki pravi, da "pravo EU ni obvezujoče zunaj dogovorjenih področij pristojnosti EU". Gre za širši spor. Poljska zadeva iz prejšnjega tedna se je nanašala na disciplinski postopek proti sodnikom, ki omogoča odvzem njihove imunitete pred pregonom. Eurointelligence omenja izjavo sodnika poljskega ustavnega sodišča Bartlomieja Sochanskega: "Če se še tako trudim razložiti ustavo, v njej ne morem najti pravice evropskega sodišča, da bi zaustavilo poljske zakone, ki zadevajo sistem poljskih sodišč."
Nemško ustavno sodišče je trdilo, da primarnost prava EU pred nacionalnim pravom obstaja samo zato, ker so države članice dovolile Evropski uniji ustavno prenašanje pravic (delegation of powers), ki ne razveljavlja ustav držav članic. To dovoljenje se nanaša samo na posebna področja, na katerih evropsko pravo nadomešča nacionalno pravo. Nemški časnik FAZ je zapisal, da komentar nemškega sodišča predstavlja odgovor na odločitev Evropske komisije, da zoper Nemčijo začne postopek o kršitvi pogodbe. V zvezi s poljsko-evropskimi nesporazumi so tu in tam govorili o Polexitu, ki pa se ne bo zgodil, ker Poljske izstop sploh ne zanima, posebej še zato, ker je država odkrila načine, s katerimi lahko drži neenotno EU za talko.
Na koncu se je še enkrat oglasil Matej Avbelj, meni namreč, da se nemško in poljsko ustavno sodišče bistveno razlikujeta. Spor nemškega sodišča s sodiščem EU naj bi bil produktiven, "saj (v pravdi o razmejevanju med monetarno in fiskalno politiko, op. D. R.) sili Evropsko centralno banko (ECB) in Sodišče EU (SEU) k večjemu nadzoru izvajanja svojih pristojnosti."
"Pri Poljakih pa je stvar obratna," piše Avbelj, "ustavno sodišče res uporablja enak instrument kot nemško ustavno sodišče, vendar ne gre za produktiven spor, ki bi prispeval k več vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic v EU, temveč za zaščito nacionalnega odkritega sistemskega spodjedanja vladavine prava."
Avbelj pripoveduje, da poljsko ustavno sodišče ni zakonito sestavljeno in ni sodišče v smislu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in državljanskih svoboščin (EKČP). "Po madžarskem vzoru so sprejeli zakon, s katerim so znižali upokojitveno starost sodnikov na 65 let, s tem so samodejno upokojili vse sodnike nad to starostjo, razen če jim predsednik republike (sic!) dovoli nadaljevanje opravljanja poklica. Jasno je, da to neposredno vpliva vsaj na videz neodvisnosti sodstva. S tem so se sprostila mesta za imenovanje novih sodnikov. To je bilo spremenjeno tako, da zdaj sodnike izvoli spodnji dom parlamenta, in to na predlog sodnega sveta. Oba obvladuje (stranka) PiS."
Avbelj je strog: "Skratka, nemški in poljski primer sta neprimerljiva. Kar se gre zdaj Poljska, je prešlo vse mere in je v polnem konfliktu z obema najvišjima evropskima sodiščema. Ne gre več za liberalna/konservativna nasprotja in ideologijo, ker za to tudi nikdar ni šlo … Gre preprosto za krepitev in cementiranje oblasti enega političnega bloka."
2. Iran, Borrell, Počivalšek, policija v službi ljudstva
Slovenski mediji vztrajno in strastno primerjajo slovensko vlado (po marcu 2020) z madžarsko in poljsko vlado in se dosledno postavljajo na stran bruseljskih voditeljev. Neka znana Delova novinarka, ki se je pred leti proslavila z opisom dogodka, ki ga ni bilo, je to soboto – v članku o slovensko-evropskih in evropsko-iranskih odnosih – napisala, da se je predsednik vlade Janez Janša z gestami, ki so "sovražne do Evrope" "znašel v Orbanovi kletki". Nič spornega pa ni ugotovila v zvezi s pokolom iranskih političnih zapornikov pred triintridesetimi leti, ki ga je v nedavnem nastopu (in v sovraštvu do Evrope?) omenil predsednik Janša. Takole piše naša novinarka: "Joseph Borrell je takoj povedal, da Janša 'ne predstavlja EU'… Slovenija je postala moteč dejavnik v evropski politiki."[2]
Novinarke, ki se doslej ni posvečala maziljenju evropskega "zunanjega ministra" in ki ga je – mimogrede povedano – namesto za Katalonca proglasila za Španca, ni motil njegov nezaslišani februarski nastop v Moskvi, kjer je poslušal pridige ruskega kolega o evropskih zmotah in mimogrede kritiziral ZDA.[3] V zvezi z neobčutljivostjo do Katalonije pa ni kritizirala Borrella, ampak – glej, glej! – njegovega slovenskega gostitelja.
Najzanimivejša prispevka k zbirki najnovejših slovenskih političnih izumov govorita o slovenski policiji in o Zdravku Počivalšku. Ta naj bi se pregrešil, ker naj bi – čeprav podobnosti ni ravno preprosto ugotoviti – govoril kot Janša. Počivalšek je v svojem nedavnem nastopu razkril nekaj slovenske politične folklore. Govoril je o "medijskih lutkah", ki sledijo "destruktivnosti znanega dobrega igralca tetrisa", v katerem je uredništvo Dela prepoznalo Gregorja Golobiča; v nadaljevanju pa o "rumenokljunem črnem ptiču", ki "se prek svojih omrežij v organih pregona trudi še naprej fabricirati in izmišljati različne dokaze". S tem naj bi bil Počivalšek – po prepričanju Suzane Kos – mislil Draga Kosa.[4]
Pravi biser slovenske politične menažerije pa prihaja izpod peresa Mitje Felca, ki poroča o seji odbora državnega zbora za notranje zadeve. Nadzor nad delom policije naj bi bil – po prepričanju pisca? – sinhroniziran z mišljenjem vladajoče SDS. V zadnjem delu spisa se oglasi Policijski sindikat Slovenije oz. njegov predsednik Rok Cvetko. Poleg vsega drugega pove nekaj, kar zasluži poln citat:
Kot je zagotovil Cvetko, sindikat v okviru svojih pristojnosti zagotovo ne bo dopustil, da bi policisti postali žrtve nekih neresnih političnih interesov samo zaradi nabiranja političnih točk.
Sklenil je, da se v prihodnje gotovo ne bo mogoče izogniti vprašanju, kdo je odgovoren, da "smo policisti z vrha zaupanja, kredibilnosti in strokovnosti padli na dno, kar zadeva naš ugled in zaupanje med državljani. Tudi če odmislimo trenutno stanje duha, ostaja nesporno dejstvo, da smo policisti bili, smo in bomo ostali v službi ljudstva, ki mu tudi sami pripadamo …"[5]
Če se ne zadržujemo pri vprašanju, ali bi policisti – v nasprotju z opisanim stanjem – lahko postali žrtve resnih političnih interesov, je najbolj zanimiv sklep o tem, da so policisti "v službi ljudstva". Policistova izjava je bila nemara čustvena ali prenagljena, vendar jo je mogoče ali treba razlagati predvsem kot ideološko, pravzaprav kot politično stališče. Ljudstvo si seveda ne more (ne zna, ne sme) samo organizirati svoje policijske službe. Policija je sestavni del državnega aparata, natančneje notranjega ministrstva, in spada med t. i. represivne resorje vlade, ki je izvršna veja državne oblasti. Seveda ne bi bilo narobe, če bi zaradi lepšega rekli, da je oblast v službi ljudstva, pri čemer je splošno znano, da oblast ni samo izvršilna in represivna, ampak jo sestavljata še zakonodajna in sodna veja. Leta 1863 je ameriški predsednik Abraham Lincoln v Gettysburgu, v govoru, ki je bil posvečen žrtvam državljanske vojne, izrekel znameniti stavek o oblasti, ki da je oblast ljudi, ki da izhaja od ljudi in je za ljudi. Tudi slovenska ustava (v 3. členu) pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo; oblast pa je mogoče izvrševati neposredno in z volitvami, "po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno". Ustava ne predvideva, pravzaprav ne omogoča nobene neposredne zveze med policijo in ljudstvom. Ljudstvo s pomočjo različnih ustanov, npr. z disciplinskimi in parlamentarnimi komisijami, predvsem pa z zakoni in sodišči nadzira policijo. Policija je podvržena ustavi, ki omejuje njene morebitne politične ambicije in (v 42. členu) celo pravi, da njeni pripadniki ne morejo biti člani političnih strank. Težava seveda ni v naključnem ali čustvenem označevanju policije kot organizacije v službi ljudstva. Marsikaj postane jasneje, če si preberemo leto dni star praznični intervju z Milanom Kučanom (v Delu 20. junija 2020). Kučan pravi, da "zna biti policija na strani ljudi, ne pa na strani politike, ki želi policijo zlorabiti zoper ljudstvo". Kučan je s takšno politiko mislil aktualno vlado in z drugimi besedami povedal: policija naj bo na strani ljudstva proti državi!
-----
[1] Mitja Felc, "Komisar vnovič kritičen do vlade", Delo, 17. julija 2021, str. 2.
[2] Saša Vidmajer, "Gesta, sovražna do Evrope", Delo-Sobotna priloga, 17. julija 2021, str. 7.
[3] David M. Herszenhorn, Jacopo Barigazzi, "Borrell stands by as Lavrov calls EU ‘unreliable partner’ - In Moscow, foreign policy chief faces questions about EU’s human rights record and publicly criticizes US", Politico, 5. februar 2021.
[4] Suzana Kos, "Prvak SMC prevzel retoriko Janeza Janše - Zdravko Počivalšek zaostril retoriko - Kaj je v ozadju napada podpredsednika vlade na medije in posameznike iz ozadja?", Delo, 17. julija 2021, str. 2.
[5] Mitja Felc, "Policisti znova pod strokovnim nadzorom", Delo, 17. julija 2021, str. 2.
12