SiolNET. Siol Plus Kolumne
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Komentar urednika

Na vlaku balkanske "demokracije"

10

termometer

Peter Jančič
Foto: Bojan Puhek

Podatki o cepljenih v naši državi kažejo, da nismo na francosko-nemškem vlaku. Na tistem vlaku je cepljenih več kot 60 odstotkov odraslih. Zaostajamo za večino držav vzhoda Evrope, kjer so v socializmu uveljavili obvezna cepljenja in so brez prisile danes težave. Smo daleč za Madžarsko, Češko in Poljsko, kjer je cepljene krepko več kot pol polnoletne populacije. Na balkanskem vlaku EU smo. Tam pa med vodilnimi. Pred Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. Vodilni smo še po tem, kako se politiki in različne veje oblasti tu medsebojno streljajo v kolena na račun zdravja in blaginje ljudi.

Ta teden smo bili streljanju v kolena priča ob uvajanju aplikacije, s katero bi nacionalni inštitut za javno zdravja (NIJZ) olajšal delo zaradi epidemije najbolj prizadetim dejavnostim v državi. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in njena predhodnica Nataša Pirc Musar sta poskušali to preprečiti z ostrimi očitki v največjih medijih na račun vlade, da ni demokratično, če rešujejo probleme.

Kaj sta vam zamolčali Prelesnikova in Pirc Musarjeva

Odvetnica Pirc Musarjeva se je v zgodovino kot pomembna zapisala tudi, ker jo je programski svet pred osmimi leti že izvolil za generalno direktorico RTVS, a te vloge pozneje, ker so glasovali tudi svetniki, ki ne bi smeli, ni dobila. Zdaj že bivši direktor Igor Kadunc je na sodišču po sodnem sporu pozneje pristal, da so ji za "napako" izplačali 70 tisoč evrov odškodnine.

Nataša Pirc Musar Novice RTV Slovenija bo Nataši Pirc Musar izplačala 70 tisoč evrov odškodnine

Preverjanja v hotelih, restavracijah in drugod, da bi v zaprte prostore vstopali le tisti, ki so testirani, ki so že preboleli covid-19 ali so cepljeni, so potekala že pred konfliktom ta teden. Le da na bolj zamuden način. Zadnje tedne sem bil na dopustu in smo z družino s seboj nosili cel kup papirjev in potrdil o cepljenjih, jih kazali na mejah in po hotelih ter restavracijah. Tudi v Sloveniji. V Radencih in na Bledu. Na Bledu sicer niso nič preverjali. Zaupajo.

Ko je Nacionalni inštitut za varovanje zdravja državljanom z rabo telefonske aplikacije, ki je nastala na ravni Evropske unije, poskušal to poenostaviti na način, da bi bilo papirja in razkrivanja osebnih podatkov manj, je Prelesnikova uvedla inšpekcijski nadzor, Pirc Musarjeva pa po največjih medijih skupaj z njo protestirala, da vlada ne sme odločati, ker ji je večina sodnikov junija onemogočila ukrepanje proti epidemiji, če poslanci v dveh mesecih ne bodo popravili zakona o nalezljivih boleznih iz časa, ko je še vladal Janez Drnovšek.

Nataša Pirc Musar Foto: Ana Kovač

Premalo demokratično je, če ukrepe za omejevanje epidemije sprejema vlada, sta opozarjali. Parlament z zakonom, in ne vlada z odlokom, mora odločati o ukrepih za omejevanje epidemije.

Nista pa povedali, da to demokratično odločanje parlamenta pomeni, da ne bo ukrepov. Ne zaradi tega, ker bi bili poslanci zlobni in bi želeli slabo skupnosti. Parlamentarni postopek preprosto ne more potekati zelo hitro. Zakona, s katerim bi uvedli to novo covidno aplikacijo, celo predlagal še ni nihče.

Ne z leve in ne z desne.  

Parlament ni izvršna oblast. In posledica, če bi množica strank v parlamentu prevzela vlogo vlade pri soočanju z epidemijo, bi bila najbrž le hitra rast okužb, mrtvih, pozneje pa nova zaprtja in velika gospodarska škoda. 

Za nenavadno smer, ko bi vlogo vlade lahko prevzel kar državni zbor, je junija glasovalo pet ustavnih sodnikov, ki so ocenili, da zakon izpred desetletij, ki določa pristojnosti vlade, ni dovolj dobro napisan in zahtevali popravke v pičlih dveh mesecih.

Takoj je bilo jasno, da bo v tako kratkem času ureditev težko popraviti in da je veliko tveganje, da se bo nevarno zalomilo.

Ko so v parlamentu poskušali ugoditi peterici sodnikov in bliskovito popraviti ureditev, da bi se vlada še lahko odzivala na epidemijo z ukrepi, je bilo že skrajno napeto, kar je nakazovalo konflikt, ki sta ga Prelesnikova in Musarjeva ta teden le nadaljevali. 

"Če bomo dolgo parlamentirali, bo zmanjkalo krst v tej državi," je Jožef Horvat (NSi) pred glasovanjem opozoril, kakšne so lahko posledice. A ni prepričal poslancev leve koalicije KUL, ki so bili ostro proti vladnemu "omejevanju svoboščin ljudi". Proti omejevanju levih protestnikov, da množično protestirajo prot vladi in njenim ukrepom tudi, če s tem širijo okužbe, denimo.

S podobnimi dilemami, koliko se sme omejevati proteste, so se zadnji teden soočali v Avstraliji, kjer so, da bi preprečili širjenje delta različice, zaprli pol celotne države. Cepljen je nizek delež ljudi. Zgodili so se protesti. A tam niso sprejeli logike levega dela našega parlamenta in večine na ustavnem sodišču, da je proteste in podobna javna druženja nujno dopuščati, ker je to demokratična nuja in da se s takšnimi druženji virus ne širi, proti protestnikom pa se ne sme ukrepati.

Razen, če so z desne.

Številne protestnike proti zapiranju v Avstraliji so doletele globe in celo kazenski postopki zaradi mučenja živali, ker so se spravili na policijske konje.

Desni del dvorane je pri nas s pičlima dvema glasovoma večine julija popravil zakon, da bi vlada še lahko ščitila zdravje ljudi z ukrepi. Ko je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat po tem prišel iz stavbe parlamenta, so ga tam pričakali protestniki.

Ki so proti cepljenjem. Ki so proti maskam. Pljuvali so mu v obraz. Ne z vzkliki ali besedami. Zares.

Jožef Horvat Foto: STA

Policisti, ki pri nas skrbijo za varovanje parlamenta in poslancev, zaradi ogrožanja poslanca niso ostro ukrepali, kot so pred tem proti nekaj deset Rumenim jopičem, ki niso nikogar posebej ogrožali in so protestirali na podoben način kot to že leto in pol počnejo levi skrajneži. Proti katerim policija nikoli ni ukrepala podobno ostro.

V državi ne veljajo enaki standardi.

Policisti ostro ukrepajo proti majhnemu številu desnih skrajnežev, proti večjemu številu levih ne.

So anticepilci zmagali?

Popravki, zaradi katerih je bil popljuvan Horvat, so pozneje propadli po vetu državnega sveta, h kateremu je pozval nekdanji župan Kopra Boris Popovič. Popovič se v državnem svetu redko pojavi. Uspelo pa mu je z vetom, ker so z leve nenadoma angažirali vse sile, ki jih imajo v državnem svetu.

Boris Popovič Foto: STA

Od avgusta lahko o soočenju s covid-19 po zapletenih in dolgotrajnih postopkih odloča le množica strank v parlamentu, nam je preko največjih medijev zadnje dni, kaj pomeni ta razplet, sporočala Pirc Musarjeva skupaj z nekdanjo generalno sekretarko državnega zbora Prelesnikovo. Pljuvanje v obraz Horvata in drugih poslancev je bilo uspešno. Nasprotniki omejitev širjenja epidemije in cepljenj so zmagali.

Prelesnikova in Pirc Musarjeva tega nista povedali tako naravnost, kot sem zapisal. 

A to je bilo to.

Popolne zmage antivaxerjev in nasprotnikov ukrepov za omejevanje širjenja epidemije pa ni, ker je vlada za pravni temelj pred začetkom delovanja aplikacije poskrbela z objavo uredbe. Mojca Prelesnik je ustavila svoj inšpekcijski nadzor nad NIJZ in napovedala ustavni spor, da bi peterica ustavnih sodnikov, ki je že odločila, da morajo o ukrepih za soočanje z epidemijo po svojih dolgih procedurah odločati poslanci in ne vlada, zaščitili svojo odločitev in s tem pravico ljudi, ki se niso cepili, testirali ali preboleli bolezni, da lahko brez omejitev širijo virus.

Tudi če bo treba zaradi tega pripraviti veliko krst.

A vsaj za zdaj bo aplikacija zaradi odločitve vlade pomagala ljudem in ustanovam ter spodbujala dodatna cepljenja.

Spopad je bil seveda tudi o tem, koliko bo cepljenj. Če za necepljene in neodgovorne ni in ne bo nobenih omejitev, bomo še bliže najbolj balkanskim državam EU, kjer je delež cepljenih najnižji.

Ustavno sodišče lahko vladno uredbo odpravi in rabo aplikacije v prihodnje prepove. Prepreči lahko vse ukrepe proti širjenju epidemije. In to je celo verjetno. Levica si je zadnja leta na ustavnem sodišču zagotovila veliko večino. 7:2. 

A čisto preprosto in brez posledic ne bo. 

Število okuženih raste iz dneva v dan. Za nekaj novih različic pa se zdi, da morda celo cepljenja ne pomagajo.

 

Barcelona covid-19 Novice V Belgiji sedem starostnikov umrlo zaradi seva kappa
 

V igri je skratka res veliko. In vemo, da so pravici do protestov levičarjev in do svobode neodgovornih pristašev Andreja Šiška, ki nasprotujejo cepljenjem, da pljuvajo v obraz poslanca Horvata, dali prednost pred varovanjem zdravje in življenja ljudi sodniki Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Marijan Pavčnik.

Ki so tudi soodgovorni za posledice.

Čeferin je iz odvetniške pisarne, ki je pred tem javno razglašala, da bo brezplačno branila leve protestnike pred po njihovi oceni preostrimi ukrepi desno sredinske vlade.

Ni se izločil, ko je odločal o uspešnosti teh brezplačnih obramb. 

S tveganjem, da je za nekaj več svobode raznih protestnikov, antivakserjev in nasprotnikov mask vredno tvegati zdravje in življenja ljudi, pa se niso strinjali Dunja Jadek Pensa, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in Marko Šorli.

A odločitev večine velja. Kaj vse to pomeni, pa se bo še pokazalo.

Podatki o cepljenosti v državah Evropske unije, ki kažejo, kako večji del nekdanje vzhodne socialistične Evrope in še posebej Balkanske države zaostaja, so grafično takšni:


zemljevid polno cepljenih

 

Podatki o posamičnih državah pa:

cepljenja eu

V tem spopadanju, kdo sme ustavljati širjenje epidemije, imamo s svojim vplivom precej odgovornost za položaj in posledice, ki nas bodo kot skupnost sčasoma udarile, tudi mediji.  

Da lahko mediji ljudi vodijo z vzgledom, so v ZDA pokazali na CNN, kjer so tri zaposlene, ki se niso cepili in so še prihajali na delo, preprosto odpustili.

Ničelno toleranco do neodgovornih imamo, je pojasnil vrh.

V Sloveniji ni direktorja medija, ki bi si to upal. Nevarno je. Hitro te ustrelijo v koleno. 

Na Siolu smo čez poletje s pogovori z najpomembnejšimi politiki z leve in desne poskušali prispevati vsaj, da bi ljudje bolje razumeli položaj in pomen cepljenj.

Od politikov z leve ali desne smo zahtevali pojasnila, kaj so storili in prispevali, da bi bili kot država boljši. 

Priložnost smo ponudili najpomembnejšim vladnim in opozicijskim politikom. Svoje poglede sta predstavila vodja poslanskih skupin SDS Danijel Krivec in SD Matjaž Han. To sta najmočnejši stranki po meritvah javnega mnenja zadnje čase. Oba sta pozivala k cepljenju in razumu.

Je pa pogovor za Siol zavrnil nekdanji premier Marjan Šarec (LMŠ), ki vodi opozicijsko stranko z največ poslanci.

Marjan Šarec Foto: STA

Intervju z njim bi bil, če bi pristal, objavljen danes in bi sledil intervjuju, ki je bil pred tednom s predsednikom NSi Matejem Toninom.

Matej Tonin, NSi. Novice Matej Tonin: Ta človek je zagrenjen spletkar. Svoj negativizem in laži bruha vsepovsod. #video

Ne silimo nikogar.

Že prej smo na podoben način predstavili poglede predsednika koalicijske SMC Zdravka Počivalška.

Zdravko Počivalšek Novice Počivalšek odkrito o Janši, Šarcu in Cerarju: To lahko povem brez dlake na jeziku #video

Pogovor smo kot zadnjemu v tej seriji ponudili še predsedniku Levice Luki Mesecu. Odgovor še čakamo.

Ker je prav, da se slišijo vse plati. Z vladne in opozicijske strani.

Trenutno so naštete stranke največji igralci v slovenski politiki, kjer poteka oster spopad pred super volitvami prihodnje leto, ko bomo volili poslance, lokalne oblasti in še predsednika republike.

Ta spopad lahko, ker je epidemija glavni propagandni vzvod že od padca vlade Marjana Šarca, vodi do številnih krst, dodatnih pljuvanj v obraz poslancem in bližanja države "demokratičnemu" Balkanu, kjer o ukrepih namesto vlade odločajo tisti, ki to ne morejo pravočasno in dovolj učinkovito.

Prav je, da se ve.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin