Miha Mazzini: Kako nam kaj gre v deželi vseznalcev in vsevedov?

Trgovina
Oni dan sem čakal pred blagajno špecerije, ko je mimo prikorakala gospa brez maske in nasršenega pogleda. Od daleč je bilo videti, da ni prišla po živila, marveč po prepir, in ko jo je prodajalka opozorila na masko, je gospa začela vpiti in vsak stavek se je začenjal z "Jaz …" Ve, kaj dela, mi smo ovce, zaupa svojemu imunskemu sistemu, vse je laž itd.
Ko se je zdivjala, se je obrnila in odšla.
Prodajalka me je pogledala: "Pa zakaj so ljudje nenadoma taki?"
Skomignil sem z rameni. Avtorji pač moramo teme hraniti za kolumne in ne razlage nesrečnim prodajalkam.

Mnenja Miha Mazzini: Ko se ti uresničijo življenjske sanje

Novi človek
Dejansko se je v zadnjem letu množično pojavil tip človeka, ki ga opazujem z zavistjo: vse ve, vse obvlada, nič ga ne more presenetiti, ni dovolj majhne ali velike teme, da on o njej ne bi znal razsoditi in svetovati.
Če se spomnim sebe in svojega neprestanega učenja, pa strašnega čudenja, ki me vedno bolj navdaja nad skrivnostjo nas in vsega, kar nas obdaja, in vedno večjega zavedanja, česa vsega ne vem, je ta novi človek popolno nasprotje – zanj ni več skrivnosti in zatorej ne več radovednosti. Ker toliko ve, mu ni treba več poslušati, zato lahko venomer govori.

Realnost
Povsem nerazložljivo pa ostaja, kako so ob taki vsevednosti in vseznalosti podatki tako slabi: epidemija divje raste (vir),  četrtina državljanov je tako funkcionalno nepismena, da so nesposobni za samostojno življenje (vir), in najnovejše: "več kot petina Slovencev misli, da smo ljudje živeli v času dinozavrov" (vir).

Kognitivna disonanca
Tako smo si lahko ogledali posnetek zborovanja, na katerem zmerjajo zdravnike, ko pa nekdo pade v nezavest, kličejo ravno tiste, ki so jih še malo prej zmerjali. Mogoče je čas, da si natisnemo kartončke, ki jih bomo nosili okoli vratu za take primere: "Bratje in sestre, ne na urgenco, na Facebook me nesite!"
OK, brez heca, a upravičeno lahko sklepamo, da je vse to arogantno znanje navznoter, v sebi, povsem votlo in v praksi očitno nedelujoče. Kako smo prišli tako daleč? Danes bomo pogledali osebni razvoj, enkrat naslednjič pa družbeni, kot ju je pač mogoče ločiti med seboj.

Mnenja Miha Mazzini: Propad slovenskega šolstva

Zaupanje vase
Facebook so preplavile slike, pod katerimi je prilepljen napis: "Zaupam svojemu imunskemu sistemu." V objavah dosti teh ljudi govori o "gripci", nikakršni smrtnosti, zanje bolezen celo ne obstaja, potem pa rečejo – zaupam svojemu imunskemu sistemu. Če bi bil jaz njihov imunski sistem, bi bil užaljen. Torej mi ne zaupate pri kozah in kugi, pri "gripci" pa? 
Skratka, govorijo resnico: zaupajo si minimalno. A če si minimalno, zakaj tako naduto? Zakaj ne kot Katarina iz Sienne, ki je pila gnoj, stisnjen iz ran kužnih bolnikov, gost smoothie za zajtrk, saj je vedela, da ima Boga na svoji strani – in ker ga je, vsaj nekaj časa, očitno res imela, je lahko ukazovala papežu in kraljem.
Brez nadutosti lahko le rečemo, da zaupamo svojim genom – in gremo na srečelov, imenovan življenje, pa bo, kar bo (vir). 

Nevada
Če v hribovju Sierre Nevade govorite z domačini, ki že generacije bivajo v iz desk in pločevine zbitih šupah, so vsi zagrizeni republikanci in ostri borci proti davku na bogate. Češ, lepega dne bodo tudi oni obogateli, potem bodo pa morali plačevati državi.
Na prvi pogled ni logike – a kot je lepo razložil pisatelj John Steinbeck, v Ameriki reveži mislijo, da so milijonarji, ki so se le trenutno in na kratko znašli v slabem finančnem stanju.
Zdajšnji družbeni sistem nima zveze z ekonomijo, marveč z vero. Sodobni kapitalizem je religijski sistem. Saj ste opazili, da so stavbe bank in korporacij prerasle in zasenčile katedrale?
Ker ne temelji na dejstvih, torej razumu, mora temeljiti na čustvih, ki pa jih nič bolj ne aktivira kot dober nateg.
In nategnili so nas v tem, da smo sami in edini in za vse sami krivi in odgovorni. Kariera ne gre? Sam si kriv! Zdravje ni dobro? Sam si kriv! Modrost, za kaj smo si res sami krivi in za kaj so krivi drugi, je izginila. Vse smo prevzeli nase.
Dobro so nas.

Mnenja Miha Mazzini: Ko se izkrcajo Marsovci ...

Vesolje nas podpira
Velika knjižna uspešnica tik pred korono je imela naslov Vesolje vas podpira. Trilijoni zvezd so okoli nas le zato, da podpirajo mene, MENE!!!! 
Jaz, jaz!
Kako to lepo zveni! 
Če vas vesolje podpira, potem ste res le začasni revež in začasni bolnik, kmalu bo napočil hip zdravja, slave in bogastva.
Religijsko spodbudne literature ne spremljam, a po platnicah in naslovih sem opazil, kako so degradirali Boga. Še nedolgo tega je bil hud in pravičen razsodnik, zdaj pa je vaš družabnik, prijatelj, svetovalec, torej le korak od služabnika. 

Ovce
Človek, ki samemu sebi stopi v glavo in si jo prekipevajoče napolni, je nekaj tako posebnega, da se mu vsi, ki se mu ne klanjajo, zazdijo nečloveški. Povejmo odkrito, živali so, brez razuma! Ovce!
Zmerjanje vsevprek z ovcami je postalo v zadnjem letu folklora. Poskusite si zamisliti osebo, ki svoje okolice sploh nima za ljudi? 
Hm, patološki narcis odgovarja temu opisu.

Mnenja Miha Mazzini: Kako razmišljajo pri Pošti Slovenije?

Čudeži po naročilu
Ameriško laž o začasnih revežih smo pogoltnili kot mastno in obilno vabo. Najlepši dokaz je šokantno dejstvo, da so najbolj prodajane knjige v samostojni Sloveniji dela Louise L. Hay (vir). Stojite pred ogledalom in si ponavljate: "Lepa sem. Bogata sem. Zdrava sem." In vesolje se vam ukloni in postanete vse, kar si govorite.
Spotoma: knjiga je že pisana v ženski obliki, ne moški.
Ne gre za modo, gre za stalnico – vsako leto, že desetletja, so te knjige naše najljubše branje. In v raziskavah Slovenci povedo, da kupujejo le knjige, ki jih imajo za koristne. 

Sam svoj Bog
Če vse veš in vse obvladaš in si torej sam svoj Bog, v tvojem življenju ni radovednosti in ne ustvarjalnosti. A te občutke potrebujemo! Kako jih torej tak novi človek lahko dobi?
Edini občutek, na daleč podoben kreativnosti, je nakupovanje – iščemo, najdemo, odpremo paket, pogledamo – a ker ni iz nas, moramo takoj dalje, v novo kupovanje.
Slovenci smo po kvadraturi trgovskih središč vodilni v EU. Zato ni čudno, da obstaja črni trg cepilnih potrdil in da v bolnišnici s cevjo v sapniku leži človek, ki si je tako potrdilo kupil (vir).

Mnenja Miha Mazzini: Naša moč: tragedija v dveh korakih

Reforma zdravstvenega sistema
Kakšen je svet, kjer je nakupovanje edino merilo, odnosi pa niso vredni nič? Izvedeli smo v enem od odlokov trenutne vlade, s katerimi je želela spodbuditi cepljenje. Zdravniki družinske medicine bodo plačani po učinku – več cepiv bodo prodali, več bodo imeli (vir). 
Pazite – pa ravno družinska medicina temelji na odnosu, ne na tableti!
In zdaj je zdravstveni minister spremenil zdravnike v trgovske potnike za zdravila. 
Taki ljudje bi nam reformirali javno zdravstvo! Kjer vas bo alienirani zdravnik polnil z zdravili, dokler se ne boste razpočili. Prav je tako, saj je za družbo Margaret Thatcher rekla, da ne obstaja.
Tu smo se torej znašli, v ranih začetkih thatcherizma in reaganizma, torej smo se osamosvojili zato, da smo zdrsnili za desetletje nazaj, v rana osemdeseta. Kaj je naslednje? Komunisti na oblasti? Hm, čeprav ... mar niso? Hm. No, pustimo zdaj to. 

Novi človek, razgaljen
Zgradili smo torej novega človeka, skrajno individualističnega, ki ne potrebuje nikogar in je zadosti samemu sebi. Edini njegov kriterij je denar, odnosi pa le orodje za manipulacijo drugih. Sam s seboj ne more ostati, kajti takrat njegova notranja praznina brizgne na plano, zato mora neprestano nekaj početi. Recimo prepričevati druge, da je vse na njem vredno zavisti.
Dobrodošli v svetu potrošništva. Če so pojav takega človeka v Ameriki opisovali že davno (odlični Richard Sennett tam v osemdesetih), se je dodobra ugnezdil v naše kraje šele s pomočjo korone in interneta.

Borut Pahor in njegovi oboževalci
Na tej točki sem se spomnil analize, ki sem jo opravil že davno, kmalu po tem, ko je bil Borut Pahor prvič izvoljen za predsednika. Ni mi bilo jasno, zakaj bi kdorkoli glasoval zanj, zato sem zbral komentarje pod njegovimi objavami in jih računalniško obdelal. 
Najpogostejše mnenje je bilo, da ga imajo radi, ker bi bili radi kot on, češ, tudi jaz bi "luftaril" in se afnal za davkoplačevalski denar. Torej naš denar, seveda, kar pa navdušenci spregledajo.
Pahor je torej bil naš Ego-ideal (Ichideal), idealni jaz, kakršni bi radi postali. Vanj so volivci vlagali zato, ker niso mogli vase. Bil je nadomestek za njihove kariere.
Tako kot siromak v Nevadi gleda Trumpa in navija zanj kot kolega, ki mu uresničuje sanje, je šel slovenski sanjski vložek v predsedniško kariero Boruta Pahorja. On je naš sanjski moški že desetletje.
Idealni jaz nas je vodil in vse je bilo z rožicami postlano, dokler ni udaril virus.

Mnenja Miha Mazzini: Boj za preteklost

Idealni jaz v virusnih časih
Lani marca smo se znašli v zaprtju in prvih 14 dni smo ga upoštevali do pičice. Vem, stanujem ob poti okoli Ljubljane in opazoval sem gibanje mimoidočih.
Nato pa smo zagledali tole fotografijo:

Foto: STA ,

Ugotovili smo očitno – pravila za naš idealni Jaz ne veljajo! Po domače: "Če predsednik in vlada lahko, bom pa tudi jaz …"
Kar je potrdil tudi minister Hojs, ki je povedal, da so pravila napisali tako, da ne veljajo zanje.
Nenadoma nam je postalo vse jasno. Že od prej smo vedeli, da obstajata dva Jaza, naš vsakdanji in idealni. Zdaj pa smo izvedeli, da obstaja en sam virus, naš. 
Njihovega pa ni.
Idealnemu Jazu se približamo tako, da se obnašamo kot on! Če se zadosti dolgo pretvarjamo, prej ali slej to tudi postanemo.
Če zanj ni virusa in smo idealni, potem ga ni niti za nas!
Dobro, bomo vsaj branili naše dedke in babice v domovih upokojencev? Bomo, seveda! Ups in smo že videli fotografije, na katerih je predsednik starce na gosto natlačil drugega ob drugega zato, da jim zapoje.
Ej, da jim zapoje.
Umirali so v tisočih.

Mnenja Miha Mazzini: Žicanje kot vrhunec uspeha

Pahorlandija
Virus nam je omogočil bližnjico do idealnega Jaza. Obnašamo se kot absolutni vladar in zato ni čudno, da vse okoli sebe obravnavamo kot nevredne podložnike ali celo neljudi.
Gospa, ki nadira prodajalko in verjame v svoj imunski sistem, je mali predsednik, s seboj obsedeni posameznik, ki skupnosti sploh ne dojema in sodržavljana ni sposoben uvideti kot človeka.
Slovenijo kot samostojno državo res imamo, nismo pa dobili skupnosti, marveč Pahorlandijo frustriranih posameznikov.
In ne samo da imamo državo z več kot 2.500 večinoma nesmiselnimi odloki, vse slabše realnosti in vse lepšega Instagrama, marveč tudi tako, kjer še v kino ne morete, ne da bi vam predsednik povedal, kako se film konča (vir). Ker v območju njegovega uma obstaja le on, potem vse tiste sence tam zunaj vedo točno isto kot on sam.
Kako zelo osamljen mora biti v sebi. 

Kes
Javno se kesam, ker sem ob začetku Pahorjevega mandata pomislil, da bo samozaverovan, a neškodljiv. Bil sem še mlad. Zdaj že vem, da je samozaverovanost huda škodljivost, saj se vlada vedno z zgledom in ne z odloki. 
V opravičilo sodržavljanom lahko zapišem le, da bi kombinacija zdajšnjega predsednika in zdajšnje vlade strla tudi najmočnejše.
Vse te male bogove, ki so prej sloneli ob šankih in modrovali po družinah, je predsednik s svojim zgledom in internet s svojo vseprisotnostjo zbezal na plano in postali so veliki bogovi.
Zato ni čudno, da je priljubljenost Boruta Pahorja prvič v karieri padla ravno zdaj (vir). Nehvaležen je ta svet.
Ko slehernik postane bog, najprej pozabi svojega vzornika.

Mnenja Miha Mazzini: Propad slovenske policije