Petek, 15. 10. 2021, 21.58
2 leti, 12 mesecev
Miha Mazzini: Ko se ti uresničijo življenjske sanje
Ne mine dan, da ne bi slišal koga rjoveti na črpalki, pred vhodom v trgovino, celo pred zdravstvenim domom. Avtomobila se komaj slišno dotakneta in voznika skočita ven in se začneta lasati in klofutati, kot da bi že mesece čakala na to priložnost. Razpadli smo na besne posameznike, ki se grizejo v imenu naših in vaših.
Občutek, da smo Slovenijo izruli iz Evrope in preselili tam nekje za Ukrajino. Zavijanje siren, vonj po solzivcu, stotine posnetkov na Twitterju o policijskem nasilju. Objokani otroci, ki se vračajo s krožkov in šol, upokojenci, ki se z nakupovalnimi vrečkami dušijo skozi dim.
Nepredstavljivo pred tremi desetletji.
Kako smo prišli do sem?
Počasi, kot se pač kuhajo žabe. Elementov je mnogo, a poglejmo oseben izbor najpomembnejših.
Naš : vaš
Vsaka družba mora izbrati način kadrovanja. Skrajni možnosti sta samo dve:
- Po pripadnosti, torej našost, zveze in poznanstva, sorodstva itd. Naši naprej, vsi drugi zbogom.
- Po sposobnosti, torej meritokracija. Sposobnega človeka postavimo ali pustimo na mesto, kjer se bo lahko izkazal.
Ni družbe, ki bi bila povsem v eno ali drugo smer, nekje vmes so, bolj proti eni ali drugi strani.
Pod tujimi vladarji smo seveda izbrali pripadnost, a osamosvojitev je bila čas, da se odločimo, saj smo sami na svojem. Nato pa je Ivan Oman jasno povedal, kako se izbira kader: "Ni važno, da je pismen, samo, da je naš" (vir), in odprl sezono nameščanja naših. Desetletje pozneje se je menda razočaran umaknil iz politike, kar samo pomeni, da se ni zavedal dolgoročnih posledic svojega navodila za kadrovanje.
Takoj, ko imamo naše in vaše, jih ne moremo imeti samo na službenem področju. Svet razpade v celoti. Traja, a prej ali slej je vse črno-belo: naše in vaše univerze, naši in vaši novinarji, pisatelji, cepilci – proticepilci, itd.
Našost je povsem neodvisna od rezultatov. Zato seveda privlači ljudi, ki brez stranke ne bi dosegli ničesar. Mar kdo res misli, da bi bil Hojs minister, če ne bi bil naš?
Tako je v strokovni zdravstveni skupini točno toliko epidemiologov kot na ustavnem sodišču ali v lokalnem balinarskem klubu, ker znanje pač ni kriterij.
Naši se pač rima s pajdaši, mar ne?
Nedavno sem prebiral zapise nobelovca Iva Andrića iz časov, ko je oblast v Italiji prevzel Mussolini. In ta uglajeni in nedvomno sposobni diplomat Andrić se je lahko le čudil, od kod pridejo taki kadri, kje jih je Benito sploh našel. In kako bo država funkcionirala, ko bo sila? Zgodovina je pokazala, da s propadom in nesrečo mnogih, seveda.
Sem spada tudi novica, da bo vlada prihodnje leto zaposlila 600 novih uradnikov (vir). Ni treba spraševati, po katerem kriteriju.
Ustvarjanje nasprotnikov
Če je svet naš : vaš, niti za trenutek ne smemo izgubiti sovražnika. Če ga ni, ga pa moramo ustvariti. Saj veste, Stalinove čistke, v katerih nihče ni točno vedel, kdaj pride na vrsto, saj je bila meja med našimi in vašimi naključna, odvisna od velikega šefa in njegovega razpoloženja.
Slovenska država je leta 1992 izbrisala skoraj dva odstotka prebivalcev, ki so bili rojeni v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Češ, vojaškega sovražnika ni več, pa si naredimo novega.
Če nekoga lahko proglasite za sovražnika po kraju rojstva, potem ga lahko tudi po premoženju (razna izničenja delnic in varčevalnih vlog) ali pa po zdravstvenem stanju (cepljeni, necepljeni).
Saj pozneje sodišča, tudi evropska, potrdijo, da je vlada ravnala protipravno, a do tokrat že mine desetletje in vse je pozabljeno.
Vsi so isti
Če ne bi pisal romana Izbrisana in režiral filma, bi spregledal pomembno dejstvo: izbris je naredila Peterletova vlada februarja 1992, a je padla že maja (vir) – torej je teptanje človekovih pravic nadaljevala tudi Drnovškova vlada.
In še nekaj gre Drnovšku na dušo: ko je bil čas, da bi sodstvo obdelalo trgovce z orožjem, jih je pokril z molkom.
Če nihče ne odgovarja za svoja dejanja, mar država lahko deluje? Zavlada moralni relativizem, kjer je vse dovoljeno in so torej vsi isti. Ker so vsi isti, ne hodimo na volitve, kar točno tistim, ki državo zlorabljajo, najbolj ustreza, pa je krog sklenjen.
"Kšeftanje"
Če ni odgovornosti, potem juhej, znajdi se! Čisto vse je priložnost za posel, pa četudi ljudje umirajo.
Poglejmo samo stanje septembra tega leta:
- S cepivom Janssen cepijo mlade ženske. Se je znanost ustavila ob slovenski meji? V drugih državah tega ne počno več, saj so že dolgo znani podatki o strdkih.
- Še več, vlada intenzivno podpre cepljenje s cepivom Janssen – po piku si v trenutku odporen! Z drugimi cepivi traja, da se odpornost razvije, tu pa čudo! A, kot smo že rekli, znanost je za Slovenijo naredila izjemo. (vir, vir2)
- Slovenija cepivo Janssen kupuje od Madžarske (vir). Hm, saj Madžarska ni na seznamu držav, kjer to cepivo izdelujejo (vir)?
Dokler, seveda, dekle ne umre.
In po vsem tem, lahko beremo, da je šlo za nesposobnost vlade in en sam zapis, da je "posel, pri katerem gre verjetno spet za neko prijateljsko medstrankarsko reševanje stiske s presežki cepiva" (vir).
Od uradne razlage smo dobili za lase privlečeno bedo, češ, hoteli so ljudem prihraniti denar pri testiranju (vir). Če bi bilo to res, bi veljalo za vsa cepiva, ne samo za Janssen.
Janssen stane malo manj kot deset dolarjev na dozo in pri sto tisoč dozah gre za milijon dolarjev. Zadosti, da bi zadevo moral preiskati NPU, kjer so zbrani najboljši kriminalisti prav za gospodarski kriminal. In ti strokovnjaki so dobili od svoje šefice nalogo, da se ukvarjajo s pevcem Čordićem in raziskujejo, kje se je hotel sprehajati po Ljubljani (vir). Če bi bil eden od njih, bi to občutil kot skrajno ponižanje.
Spotoma, bolj za šalo, a v dokaz, kako zelo smo se navadili na absurdnost situacije in nas res nič več ne more presenetiti. Oni dan sem nekemu tujcu razlagal, zakaj v tem primeru ne bo preiskave, in od začudenja je dvigoval levo obrv. Nazadnje sem mu jo spravil na sredo čela. Mesta, ko mu je poskočila ob poslušanju naslednjega stavka, sem označil s klicajem: "Ko je bil premier v zaporu (!), je spoznal kolega zapornika, davčnega utajevalca (!), se spoprijateljil z njim (!) in zdaj uporablja njegovo znanje (!) in zveze (!) ter je tudi namestil njegovo prijateljico (!)(vir), da vodi Nacionalni preiskovalni urad (!)."
Priznajte, nam tole zveni normalno. Seveda, saj smo ponotranjili naše in vaše.
Naša in vaša znanost
Če vse razpade na naše in vaše, potem mora tudi znanost. Kot ni znanstvene razlage za našo uporabo Janssena, tako je ni še za marsikaj drugega.
Pobrskajmo med odloki 29. septembra: mask ni treba več nositi v zaprtih prostorih, "denimo v kinematografih, kjer prodajajo hrano" (vir) – kupim pokovko in sem varen pred virusom? Kaj takega lahko podprejo samo naši, in ne vaši znanstveniki.
Za zdaj so znanstveniki nečastni vrh dosegli z zaničevanjem dela informacijske pooblaščenke, ki je ukrepala pravilno in pravočasno, ne glede na naše in vaše, torej jo je treba kaznovati (vir). V svetovnem merilu je čudno, da bi si kak vrhunski znanstveni institut privoščil tako javno podporo vladi in pljuvanje po čuvanju zakonov, kot si ga je Institut Jožef Stefan.
Dan pozneje je taisti inštitut zatrdil, da s tem nima nič (vir) in da gre za ločeno skupino znanstvenikov.
Torej imamo znotraj inštituta nedvomno dvoje vrst znanstvenikov, naše in vaše. Potem se pa čudite, da vam narod ne zaupa?
Isti dan so Slovenijo stresli štirje potresi (vir). Brez panike, le gospod Jožef Stefan se obrača v grobu.
Beganje možganov
Pred bebavim odlokom o kinematografih jih je bilo že več kot 2700, torej po pet ali več na dan (vir).
Ste se vseh držali? Niste, kar prispeva k moralnemu relativizmu, predvsem pa k otopelosti, kjer nihče več ne ve, kako in kaj.
A ne dajte se zaslepiti. Na dnu množice pravil zares velja eno samo: naši lahko, vaši pa ne. Saj se spomnite, kako je Hojs že lani pojasnjeval, da so ti odloki napisani tako, da zanje pač ne veljajo.
Begajoča pravila imajo dva blagodejna učinka:
- Jasno odkrijejo, kdo je naš in kdo ni.
- So smrt za možgane. Če vam odmrejo, potrebujete zunanje. Bolj ste torej naš.
Prečkanje ceste
Nedvomno ste videli fotografije iz Marezig (vir). Medtem ko je premier na kosilu, ga okoli hiše čuva živi zid robokopov. Ni lepše upodobljene delitve na vaši : naši.
Janez Janša je oseba, ki je najbolj zaznamovala samostojno Slovenijo in jo nazadnje tudi naredila po svoji podobi.
Današnji otroci ne verjamejo več v Božička in Miklavža, trdno pa so prepričani, da bodo slavni in bogati, ko odrastejo, in je dovolj, da si le zaželijo in vesolje se jim bo uklonilo.
Zanimivo, staršev še nisem slišal za zgled dajati našega predsednika vlade, čeprav je prav on res prava zgodba o uspehu. Svojo glavno lastnost, svoj talent, je negoval tako dolgo, da je z njim prežel nas vse in državo v celoti.
Pred davnimi leti smo bili še zelo mladi in pisali za revijo Mladina. Nekoč mi je pisatelj Blaž Ogorevc povedal zanimivo anekdoto, ki jo je pozneje tudi objavil (vir) in zatorej ne razkrivam skrivnosti:
Fantje so šli na pohod po gozdu. Prišli so do ceste, pogledali levo in desno in jo hoteli prečkati – a ustavil jih eden izmed njih, mladenič po imenu Janez Janša. Češ, ne moremo kar tako čez. Pretvarjajmo se, da nas vozniki sovražijo in nam strežejo po življenju. In tako so se fantje vživeli v ozračje terorja, ogroženosti, sovražnosti, skrivali so se po grmovju, valjali po jarkih in panično smukali čez asfalt.
Mladenič, ki se je moral pred 40 leti pretvarjati, da so tam zunaj sovražniki, je po mnogo letih trdega dela ustvaril okolje, v katerem mu tega ni več treba.
Še več, takrat se je po bodičevju in blatu v ozračju sovraštva valjala skupinica njegovih prijateljev, danes pa vsa država.
Če to ni uspeh!
Zadnje leto in pol se vedno večkrat spomnim na to Blaževo zgodbo (in ga lepo pozdravljam!).
Rečem si: kaj če bi ga takrat Janezovi sopotniki le pogledali izpod čela in rekli: "Ne trapaj, no!" ter šli lepo elegantno in vzravnano čez cesto.
Kako drugačna bi bila danes Slovenija.
67