Nedelja, 7. 12. 2025, 4.00
7 ur, 44 minut
Kolumna
Damir Črnčec: Droni na letališčih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Kolumnist Siol.net Damir Črnčec.
Droni nad letališči in v bližini vojaških objektov so v letu 2025 postali naša nova evropska realnost. Droni na Danskem, letališču Kobenhaven, v Belgiji na letališčih v Bruslju in Liegu, droni v Nemčiji, na letališčih v Munchnu, v Romuniji, Estoniji, Litvi, na Poljskem, Švedskem in Norveškem. Seznam je dolg.
Evropska varnost na prepihu: droni, Kitajska in odmik ZDA
Neznani droni nad evropskimi civilnimi in vojaškimi objekti so postali prvovrstno orodje in orožje hibridnega, asimetričnega vojskovanja. To ni več niz izoliranih incidentov, ampak nov vzorec, ki ga moramo razumeti kot del vojne.
Največja je seveda ekonomska škoda, odpovedani in prestavljeni leti povzročajo velike finančne posledice letalskim družbam, letališčem in zavarovalnicam. Pri potnikih, državljanih se občutku jeze zaradi zamud pridružuje občutek negotovosti in strahu. Vojna v Ukrajini, ruska agresija februarja 2022, dobiva vse več in več posrednih regionalnih in globalnih posledic.
Jasne atribucije in priznanja, kdo stoji za temi napadi, ni, je pa seveda veliko špekulacij o odgovornosti Rusije. Zadnji v seriji so povezani z vdori dronov na letališča, objekte kritične infrastrukture in vojaške baze držav, ki odločno podpirajo Ukrajino. Na infrastrukturo držav, ki zagovarjajo odmrznitev ruskih milijard v belgijskih, evropskih bankah ter odstop tega denarja Ukrajini za potrebe obrambe države.
Nedavni poskus napada z droni na letalo predsednika Zelenskega, ki je pristajal na Irskem, na letališču v Dublinu, je nova dimenzija teh groženj. Droni vojaškega tipa so letali v smeri in v času pristanka ukrajinskega letala, prekršili "no-fly" cono, letalo pa zgrešili, ker je pristalo malo pred predvidenim časom. V praksi to na primer pomeni, da so bili droni pripravljeni na ladji v mednarodnih vodah, sprogramirani, kam naj letijo in ob kateri uri. Operaterji dronov pa so razpolagali s točno časovnico leta letala oziroma so ga spremljali preko različnih sistemov. Vsekakor ne aktivnost, ki jo je sposoben narediti posameznik temveč država prek svojih obveščevalnih in drugih struktur. Hibridno in asimetrično vojskovanje na novem vrhuncu in naša nova realnost!
Kitajska tehnologija in digitalna odvisnost
Drugo pomembno področje hibridnega in asimetričnega vojskovanja in groženj postaja uporaba storitev in tehnike, ki uporablja kitajske programske, software rešitve. Norveška je ugotovila, da električni, na kitajskem kupljeni avtobusi pošiljajo podatke na Kitajsko, prav tako se jih da deaktivirati na daljavo. Enako tveganje preiskujejo na Danskem in v Veliki Britaniji. Oblasti so zahtevale odstranitev SIM-kartic ter nove varnostne protokole.
Dejstvo je, da oddaljeni dostop do sredstva ali tehnike omogoča poleg nadgradenj tudi zaustavitev sistema ali še kaj hujšega. Zdaj so popularni shranjevalniki energije, baterije z veliko kapaciteto. Same baterije so seveda v večini proizvedene na Kitajskem, prav tako pa tudi večina programske opreme za upravljanje. Nedavno mi je znanec razložil, kako v njihovi državi ugotavljajo, da se posodobitve programske opreme izvedejo na daljavo in kar same. V praksi to pomeni, da so veliki shranjevalniki v tistem času nepredvideno neuporabni za omrežje. Zdaj gredo z razmisleki v smer, da se vzpostavi lastno programsko okolje za upravljanje teh sistemov. Podobna javna razprava je bila pred nekaj meseci o tem, ali imajo sodobni ameriški lovci F-35 t. i. kill switch, gumb, s katerim se letalo ustavi. V javnosti je bilo to zanikano.
Treba pa je jasno in nedvoumno povedati, da ima vsak proizvajalec modernega vojaškega, civilnega ali sistema za potrebe kritične infrastrukture in tudi avtor programske opreme možnost posodobitve programske opreme in posledično lahko poskrbi za njeno (ne)delovanje. O ranljivostih mobilnega omrežja 5G in prihajajočega 6G je bilo že veliko zapisanega. Zadnja država, ki je zelo odločno nastopila proti vsej kitajski tehnologiji in komponentam v omrežju, je Nemčija. Trend, ki je nepovraten v spopadu za t. i. digitalno suverenost, je še ena naša nova realnost.
Strateški preobrat ZDA in evropska praznina
Prav tako je naša nova realnost nedavno objavljena nova strategija nacionalne varnosti ZDA. Strateški premiki, ki jih ZDA izvajajo v drugem mandatu predsednika Trumpa, so zdaj tudi zelo natančno zapisani. Strategija je bila deležna številnih mešanih odzivov. Poenostavljeno povedano, predstavlja preusmeritev ZDA iz vloge globalnega policaja, izvoznika demokracije v osredotočenost nase, America First, ekonomski protekcionizem, nadzor lastnih migracij in meja, krepitev lastnih obrambnih in kibernetskih zmogljivosti ter na Zahodno Hemisfero. Posodobljena verzija Monroe doktrine, Ameriko Američanom. Drugje po svetu manjša prisotnost in angažma, v Aziji izvajanje strategije odvračanja, vzdrževanja statusa quo, Bližnji Vzhod in Afrika nista prioriteta in Evropa, ki mora prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost in obrambo.
Evropa je skozi oči zelo kritično predstavljena kot civilizacija v zatonu. Poleg zahteve ZDA, da Evropa, Evropska unija, evropski del zveze Nato vlaga več v lastno obrambo, je jasno sporočilo iz Washingtona, da se bo z leti zelo zmanjševala prisotnost ameriških vojaških sil na evropskih tleh. Vse to povzroča veliko nelagodja, da ne rečem strahu, na vzhodnem krilu, državah, ki imajo grenke zgodovinske izkušnje z Rusijo.
Evropa je klicala na pomoč ZDA v prvi svetovni vojni, pa drugi, klicali smo jih na pomoč ob balkanskih vojnah v devetdesetih ter ob Miloševičevem napadu na Kosovo leta 1999. V letu 2025 so še vedno želene in zahtevane Natove sile na Kosovu, ki tam predstavljajo faktor stabilnosti. Prejšnje ameriške administracije so Evropi sporočale "več morate vlagati in narediti za vašo obrambo in varnost." V Evropi tega nismo radi slišali, po ruski agresiji na Ukrajino pa smo se prebudili v tej novi realnosti, vojni na evropskih tleh. Nadgradnja vsega tega je neposredna komunikacija in akcija Trump 2.0 administracije, ki jasno sporoča, poskrbite samo za svojo varnost in obrambo. V tem novem avtoritarno-demokratičnem svetu, kjer se globalni ZDA-Kitajski ples igra po novih tonih, sinhroniziran z Rusijo, je največja demokratična svetovalna zveza, Evropska unija, postavljena pred številne zahtevne izzive.
Slovenija – lekcije iz zgodovine
In Slovenija skupaj z Evropsko unijo. Trden realpolitičen pogled na svet, ki se ga projicira, ni v korist majhnim državam, kot je Slovenija. Slovenija mora še intenzivneje graditi in krepiti močne evropske povezave ob jasnem razumevanju, da so na prvem mestu naši lastni interesi.
Leta 1991 pred osamosvojitvijo smo bili zelo sami, veliki so nam govorili, nikoli vas ne bomo priznali. Iskrene prijatelje smo imeli v Vatikanu, Nemčiji in Izraelu. Zgodovinskih prijateljev se ne pozablja, kakor tudi ne tega, da smo morali pred agresijo iz Beograda z orožjem braniti mlado državo. Nadaljevati z vlaganji v odpornost, varnost in obrambo je imperativ. Vsakršna javna razprava o tem, kam nameniti ta sredstva, je dobrodošla, ampak temeljno vodilo ne sme biti naivnost, temveč trezen razmislek, da živimo čas novih realnosti, kjer varnost ni samoumevna, temveč posledica trdega in sistematičnega dela. Upanje in zanašanje na preteklost ne sme biti strategija, temveč sposobnost prilagoditi se novim realnostim.
