Pobili nas bodo

Ljudje si želijo predvsem informacij, ki utrjujejo njihove predpostavke. V vse bolj zaprtih mehurčkih postajajo njihova stališča vse bolj radikalna. Če je za nekoga resnica tisto, kar sliši na Novi24 ali sestrskem Planet TV (ta je Nova24 za rahlo pametnejše občinstvo), je zanj gotovo laž vse, kar posredujejo drugi televizijski programi.

Občasno prisluhnem klicateljem v oddajo Kdo vam laže na Novi24. Prevevajo jih strah, žalost in gnev, ki jih voditelj uspešno spodbuja. Nekateri se bojijo, da jih bodo kar pobili. Tovrstno blodnjo, na srečo v manjši meri, je mogoče zaslediti tudi na drugi strani. Ob obešanju mrtvega psa na plakat Svobode je kdo videl v tem "šele začetek … ker bodo, če pride Janša na oblast, namesto psov obešali ljudi". 

Pri polnjenju možganov ne le lijak, tudi cedilo

Podpis pod fotko: Repić je lahko za nekatere, odvisno od potrebe, enkrat kriminalec, drugič odrešitelj.  Pogled in razumevanje situacije v Sloveniji še nikoli v času njene samostojnosti nista bila tako razdvojena, kot sta zdaj. V spletnih komentarjih nihče več nikogar ne prepriča. Vsak ostaja pri svojem videnju, ki se vse bolj oddaljuje od pogleda onega na drugi strani političnega spektra.

Lijak za polnjenje glav je še mnoštvo spletnih medijev ter takšnih in drugačnih vplivnežev … Trenutno je najbolj aktualen Aleksandar Repić. Za eno stran je takoj postal junak, ki je zgolj opozarjal na nečednosti odvetnika, Golob pa ga želi utišati, ker mu je dal vetra na spletu.

A gotovo je bil razlog, da je šel odvetnik prijaviti Repića, zelo velik in stiska prevelika, čeprav je vedel, da bo prijava prinesla neugodne posledice tudi zanj.

Bog bi volil SDS

K nagovarjanju, kdo so pravi in kdo ne, so se vključili tudi visoki cerkveni dostojanstveniki, ki v predvolilnem času usmerjajo k izbiri točno določene politične opcije. Škof dr. Peter Štumf je v pismu duhovnikom zapisal, da "kristjani ne moremo podpirati strank, ki nasprotujejo naši veri in Cerkvi" ter opozarja tudi na pobude, da bi Cerkev izrinili iz javnega prostora. Sam kot kristjan ne čutim nikakršnega omejevanja verske svobode in tudi če tistim, ki imajo ideološko drugačen pogled, z zakonom omogočimo, da se odločajo po svoji vesti, ne pomeni, da moramo tudi kristjani ravnati tako (zakon o evtanaziji).

Tako kot se politik rad osonči pod svetlečimi žarometi popularne osebe, je še večji doprinos k uspehu, če je sam Bog s tabo. Oblast si Cerkve po drugi svetovni vojni ni mogla podrediti, zato jo je želela izriniti iz javnega življenja. Janez Janša pa se je sredi devetdesetih odločil za še eno možno pot – v Cerkvi išče zaveznika. Želi ustvariti vtis, da je pravi vernik, le tisti, ki je član njegove stranke. V razvitem svetu je sicer povsem normalno, da so verni porazdeljeni tako med desnimi kot levimi strankami. Nenazadnje – solidarnost in pomoč ubogim, temeljni krščanski vrednosti, sta bližje levici kot desnici.

Podnaslov: Goethe je nalašč umrl 22. marca

Na oblasti je vlada, kateri glas sem tudi sam namenil na prejšnjih volitvah. Namen tega teksta ni poglobljeno ocenjevati njeno delo, lahko pa rečem, da me ni prav nič motilo, da sem pol leta pred začetkom ukrepov dolgotrajne oskrbe plačeval deset evrov od mojih tisoč evrov pokojnine (75 odstotkov od celotne, ker imam delujoči s. p.). Da nekdo plača v domu starostnikov 800 evrov namesto 1.300 evrov, ni majhna stvar. Seveda bi marsikaj lahko naredili tudi bolje. Na primer prej sprejeli ukrepe, ki vplivajo na romsko problematiko. A z ljubljanskih pločnikov med Gregorčičevo in magistratom se slabše vidi do Dolenjske. Tudi volilne kampanje bi se lahko lotili učinkoviteje. Povsem zgrešena je bila prvotna plakatna akcija stranke Svoboda. Na plakatih je bila gmota podatkov in večina mimobrzečih je lahko zaznala zgolj glavno sporočilo, ki pa so ga pripisali stranki SDS, saj sta bila osrednja stolpca na plakatih v barvah te stranke, modri in rumeni. Na srečo so sledili plakati, ki dovolj učinkovito kažejo na uspehe te vlade.

Dodatno me k odločitvi, da dam glas eni izmed strank Svoboda, SD, Levica in Vesna ali Prerod spodbudijo proizraelska stališča, ki jih imajo na desni, njihovo čislanje trumpizma in razni slabo pismeni plakatni pozivi  v smislu, da se bojmo "mračnjaških kučanistov". Slednje po Sloveniji obeša in financira Aleš Štrancar, ki pa je te dni dobil na dom zanj neugodno odločitev avstrijskega sodišča. Zanimivo, da v tem primeru bolj zaupa našemu "krivosodju" kot Avstrijcem.

Janez Janša je stranke, ki jih potrebuje za sestavo vlade, lepo razporedil po predvolilni šahovnici. Iz rok mu je ušel le Pavel Rupar, ki je bil pred tem zelo prikladen za zlivanje gnojnice po vladni strani na tako imenovanih shodih upokojencev. Rupar se kandidaturi ne želi odreči, saj bi mu prav prišla finančna spodbuda, ki so je deležne stranke, ki na parlamentarnih volitvah dosežejo vsaj en odstotek podpore. To seveda moti prvaka SDS, skoraj vsak glas Ruparju pomeni glas manj za Janšo. In zato se Rupar naenkrat ne more več pojavljati na Novi24 in Planet TV. No, tudi za to potezo se najde kakšen komentar na spletu, prežet z "resnico", ki pove, da so Ruparja na Novi24 ukinili "golobisti".

"Več luči" so bile zadnje besede Goetheja pred smrtjo. Umrl je 22. marca, na dan, ko bodo pri nas parlamentarne volitve. Kot bi nam vizionarsko zaželel čim več luči, ki bi nam pomagala spregledati. A beseda "spregledati" je pri nas pogosto ustrezna v nekem drugem kontekstu. Gospodična z začetka tega teksta je spregledala, kdo vse je bil nekoč vneti zagovornik prejšnjega sistema. Z ustrezno izkaznico kar nekaj njenih vidnih strankarskih kolegov. Res ni lepo od nje (do njih), da jim očita, da so bili del režima, katerega značilnost je bila, tako meni ona, da so v njem ljudi klali, zapirali in stradali.

Mnenja Stranke za enkratno uporabo

Novice Melanija: Prva Slovenka

Mnenja Ker je včasih preprosto vprašanje "Kako si?" daleč najtežje