Nedelja, 1. 3. 2026, 4.00
3 tedne, 5 dni
Kolumna
Nika Kovač: Zmaga Slovenije in demokracije
Nika Kovač
V četrtek je bil lep, sončen dan. Po bruseljskih ulicah se je čutilo prvo pomladno sonce. Po snegu, dežju in temi se je vanje naselila svetloba. V zraku pa je bilo tudi pričakovanje – čakali smo na končno odločitev Evropske komisije o pobudi My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav. To je kampanja, ki smo ji posvetili zadnja tri leta življenja; začela se je v Sloveniji in se razširila v vse kotičke EU.
Slabe novice iz črne škatle
Pot do tega sončnega dne je bila veliko težja, kot smo pričakovali. Pred tremi tedni smo se odpravili v Strasbourg, kjer smo decembra dosegli največjo zmago do tistega trenutka, sprejem resolucije Evropskega parlamenta v podporo pobudi My Voice, My Choice. Tja smo prišli z željo po pogovorih z evropskimi komisarji in komisarkami. Odločitev o tem, ali bo zahteva 1,2 milijona državljanov in državljank Evrope in Evropskega parlamenta – zahteva, da EU naredi, kar je v njeni moči, za varen in dostopen splav za vse ženske v EU – postala resničnost, je bila namreč njihova.
Žal so na naše prošnje odgovorili, da so njihovi urniki že polni ali pa da to vprašanje ne spada v njihovo področje dela. Počutili smo se, kot da odločitev Evropske komisije nastaja v črni škatli, v kateri ni nikogar, ki bi predstavljal naše argumente in celotno sliko.
Konec tedna pred odločitvijo pa je iz črne škatle prišla neuradna informacija. Novica je bila slaba. Osnutek odgovora Komisije je bil negativno naravnan in naši pobudi ni prinesel jasnega "da". Čeprav jo je podpisalo 1,2 milijona državljanov in državljank Evrope, čeprav jo je z veliko večino podprl Evropski parlament in čeprav v EU več kot 20 milijonov žensk nima dostopa do varnega splava, je Komisija nameravala še naprej ostati pasivna ali celo reči ne.
Kako je mogoče, da državljani in državljanke Evrope naredijo prav vse (in še več), kar od njih zahtevajo demokratična pravila in procedura, Evropska komisija pa na koncu ignorira demokratične zahtev svojih državljank in državljanov?
Delo in skupnost
Na slabe novice se v Inštitutu 8. marec vedno odzovemo z delom. Najprej se vprašamo, kaj vse bi še lahko naredili, in nato zares storimo vse, kar je v naši moči, da bi situacijo popravili. Vemo pa, da ničesar ne moremo doseči sami in da je pot do uspeha mogoča le, če združimo moči. Zato smo se za pomoč ponovno obrnili na našo skupnost: na vse prostovoljce in prostovoljke, vse, ki se z nami dopisujejo po elektronski pošti, vse, ki spremljajo naše spletne profile.
Naše sporočilo je bilo: ko demokratične institucije zaprejo vrata in zavrnejo dialog, je edina možnost, ki ostane, da sprožimo javno debato, da smo še bolj glasni in še bolj vidni.
Naša zdaj vseevropska skupnost je ponovno pokazala, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj. Evropski komisiji smo poslali na tisoče elektronskih sporočil, sestavili peticijo s pozivom, naj Komisija odgovori z "da", in v treh dneh zbrali več kot 250 tisoč podpisov. Na družbenih omrežjih smo komisarjem in komisarkam pokazali, kako veliko je naše gibanje in kako pomembna je odločitev, ki jo bodo sprejeli. S pomočjo donacij smo kupili plakate in oglase v medijih, ki jih spremlja bruseljski mehurček. 11 vlad je My Voice, My Choice podprlo s pismi. Skupno pismo podpore je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen napisalo 180 nevladnih organizacij, nato je sledilo pismo 30 uglednih pravnikov in mednarodne organizacije babic. Oglasili so se nekdanji predsedniki in predsednice različnih držav.
Dan pred odločitvijo je komisarka za enakopravnost Hadja Lahbib na družbenih omrežjih objavila sporočilo: "Slišim vas. Impresionirana sem nad vašo mobilizacijo. V Komisiji trenutno izpopolnjujemo zadnje podrobnosti. Bodite potrpežljivi. Bodite samozavestni. Delamo na tem."
Zgodovinska odločitev
Na sestanku po zasedanju Komisije nam je odločitev sporočila prav komisarka Lahbib. Njene besede so bile jasne: to je "da" našim zahtevam. Z odločitvijo je Evropska komisija prvič v zgodovini nedvoumno potrdila, da se lahko sredstva EU uporabljajo za zagotavljanje dostopa do varnega splava. In da to velja za vse ženske v EU, ne glede na to, od kod prihajajo. To ni simbolična gesta, to je politično dejanje in zaveza, ki potrjuje, da ima Evropska unija pristojnost in odgovornost, da ukrepa.
Posebej pomembno je, da bo mogoče sredstva začeti uporabljati zelo hitro in da bodo lahko namenjena ne le za zdravstvene storitve, temveč tudi za kritje stroškov potovanja. V življenje ogrožajočih situacijah to pomeni hitro pomoč in dostop, ki rešuje življenja. Dodatna, namenska sredstva za zdaj niso bila obljubljena, vendar smo bili na to pripravljeni, zato smo skupaj z zavezniki iz evropskega parlamenta že napovedali dejavnosti, da dosežemo tudi ta cilj.
Naša prednostna naloga je bila jasna od prvega dne: vse ženske v Evropi nujno potrebujejo možnost dostopa do varnega splava. Ne deklaracije, ne simbolne zmage, temveč konkretno, dosegljivo pomoč za tiste, ki jo potrebujejo. Evropska unija je to možnost zdaj ustvarila. Naslednji korak je, da ženske to podporo začnejo prejemati tudi v praksi.
Ta zgodovinska odločitev se ne bi zgodila brez našega gibanja, skupnosti ljudi različnih starosti, poklicev, veroizpovedi in političnih prepričanj, skupnosti, v kateri smo si zelo različni, a nas povezujejo skupne vrednote: da ima vsaka ženska pravico do svobodne izbire in da moramo vsi imeti dostop do osnovnega zdravstvenega varstva. Zdaj je enkrat za vselej jasno: EU lahko pomaga financirati dostop do varnega splava in ima aktivno vlogo pri zagotavljanju temeljnih pravic žensk.
Zaupanje v demokracijo in upanje
Eden od novinarjev me je po odločitvi Evropske komisije vprašal: "Kako pomembna je participacija ljudi za demokracijo?" Odgovorila sem mu, da ko ni več participacije ljudi, to ni več demokracija. Če demokracija ne prinaša rezultatov in če življenje ni nič boljše, čeprav smo na volitvah glasovali za spremembe, se ljudje od nje odmikajo, postanejo neaktivni. Zmaga My Voice, My Choice je pomembna tudi zato, ker je pokazala, da demokracija lahko deluje tudi na ravni EU in da lahko daje rezultate, čeprav ima očitne težave. Te zmage ne bi bilo brez zaupanja v demokracijo in upanja, da je naš svet lahko pravičnejši in bolj enakopraven.
Vse kampanje Inštituta 8. marec so utemeljene na istem zaupanju in upanju. To nas je vodilo pri kampanji #jaztudi, borbi proti ukinitvi dodatka za aktivnosti, spremembi kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja po modelu "samo ja pomeni ja", vodnem referendumu, zakonu proti škodljivim ukrepom oblasti, prizadevanjih za brezplačna šolska kosila, kampanji za čist zrak v Anhovem in številnih drugih akcijah.
Še enkrat smo dokazali, kaj vse lahko dosežemo, ko stopimo skupaj. Ideja, ki je nastala v Sloveniji in črpala navdih v naši ustavi, je premaknila Evropo. Po zbranih 1,2 milijona podpisov, podpori evropskega parlamenta in zdaj še Evropske komisije lahko ponosno rečemo, da je to zmaga Slovenije in zmaga za demokratično Evropo.
Hvala, ker ste zadnji dve leti brali moje kolumne in spremljali, kako smo idejo solidarnosti in zaščite temeljnih pravic žensk iz naše male Slovenije ponesli v vse kotičke Evrope. In ohranite upanje, da lahko skupaj, z demokratično participacijo spreminjamo Slovenijo in svet na bolje.
Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net.