Četrtek, 19. 3. 2026, 10.59
1 teden
Objavljeno odprto pismo: podpisali so ga številni znani Slovenci
Predstavniki Inštituta 8. marec so skupaj z nekaterimi podpisniki predstavili odprto pismo Primer Black Cube: proti vmešavanju tuje vohunske družbe v slovensko predvolilno kampanjo. Pismo so med drugim podpisali filozof Slavoj Žižek, politični analitik Gorazd Kovačič, novinar Aljoša Harlamov in številni drugi znani Slovenci.
V ponedeljek je Inštitut 8. marec v sodelovanju s strokovnjaki razkril, da so bili v Sloveniji predstavniki izraelskega podjetja Black Cube, ki je znano po obveščevalnih in prikritih operacijah. Poročila so nakazovala, da bi bila njihova dejavnost lahko povezana z zbiranjem informacij v političnem kontekstu, kar je sprožilo vprašanja o morebitnem vplivu na slovensko politiko oziroma volitve.
Prvak SDS Janez Janša je na ponedeljkovem soočenju na POP TV jasno zanikal kakršnekoli stike z agenti izraelskega podjetja Black Cube, v sredo na soočenju na Planet TV pa nato dejal, da so bili predstavniki Black Cuba na sedežu stranke na Trstenjakovi, vendar ni navedel, kdaj naj bi se to zgodilo.
Inštitut 8. marec je danes objavil odprto pismo Primer Black Cube: proti vmešavanju tuje vohunske družbe v slovensko predvolilno kampanjo, ki so ga podpisali številni znani Slovenci, med njimi tudi filozof Slavoj Žižek.
Pismo si lahko v celoti preberete spodaj:
Kovačič o vprašanju financiranja: Naj objavijo račun in potrdilo o plačilu
Na novinarski konferenci ob predstavitvi pisma je politični analitik Gorazd Kovačič izpostavil, da so se po zadnjih dogodkih razjasnile ključne okoliščine delovanja: po njegovih besedah je postalo jasno, kdo je koordiniral operacijo na domačem terenu, odprto pa ostaja bistveno vprašanje: kdo jo je financiral. "Možnosti so tri: stranka, zasebnik ali tuja država." Če plačnik ni politična stranka, gre po njegovem za "izjemno hudo kršitev volilne zakonodaje" in "razprodajo suverenosti", kar bi lahko pomenilo celo "veleizdajo". Zato je javno pozval k razkritju financiranja: "Naj objavijo račun in potrdilo o plačilu."
Ob tem je opozoril, da prihajajoče volitve ne bodo odločale zgolj o političnih programih ali razrednih interesih, temveč o temeljnem vprašanju: "Na teh volitvah bo šlo tudi za to, ali ubranimo demokracijo in suverenost te države." Po njegovem mnenju obstaja resno tveganje, da bi v primeru politične zmage desnice prišlo do zamenjav na ključnih institucijah, kar bi lahko pomenilo, da resnica o aferi nikoli ne bo razkrita.
Pregl: V vsaki normalni državi bi takšna stranka postala politična zgodovina
Umetnik Arjan Pregl je izpostavil politično težo razkritij: "V vsaki normalni državi bi stranka, ki uporabi tujo tajno službo za vohunjenje nad lastnimi državljani, postala politična zgodovina." A Slovenija po njegovih besedah ni v tej točki; nasprotno, obstaja realna možnost, da takšna politika ponovno prevzame oblast. Opozoril je na konkretno posledico takšnih praks: družbo nadzora, v kateri bi ljudje živeli z občutkom, da so lahko nadzorovani tudi v najbolj vsakdanjih trenutkih, "tudi ko sedimo na kavi".
Govorniki, med njimi sta bila še zgodovinar Oto Luthar in Aljoša Harlamov, so enotno poudarili, da razkritja zahtevajo jasen odziv javnosti, ter pozvali k visoki volilni udeležbi kot osnovnemu demokratičnemu odgovoru na poskuse manipulacije in vmešavanja.
Volitve 2026