Četrtek, 12. 9. 2019, 4.00
5 let, 2 meseca
Zbogom, Mercator: kaj se je Počivalšek v resnici dogovoril z Rusi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
69
Predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev je ob začetku srečanja z Marjanom Šarcem izpostavil pričakovanje, da bo slovenska vlada odigrala svojo vlogo pri reševanju vprašanja Agrokorja in s tem tudi Mercatorja.
Kdo je odgovoren, da se bo Slovenija očitno brez večjih težav odrekla dveh zadnjih orožij, s katerima bi lahko preprečila finančno izčrpanje Mercatorja in odpoved sodelovanja z njegovimi domačimi dobavitelji?
Torkov obisk predsednika vlade Marjana Šarca v Moskvi je dokončno razkril ruske karte o nadaljnji usode Mercatorja. Prav tako odpira številna neprijetna vprašanja za Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je zadnji dve leti vodil vse aktivnosti države, povezane z reševanjem položaja Mercatorja, ki je po finančnem zlomu Agrokorja ostal ujet v največjem hrvaškem prehrambno-trgovskem koncernu.
Vse bolj namreč postaja jasno, da je Počivalšek že prižgal zeleno luč za prenos Mercatorja pod okrilje "novega Agrokorja", torej družbe Fortenova. S tem pa je neposredno prizadel interese slovenskih dobaviteljev, ki jim v prihodnjih letih grozi izguba prodajnih polic.
Zakaj je Mercator ključen za "novi Agrokor"?
Kot je znano, se je Agrokor letos spomladi razdelil na dva dela:
- zdravi del na čelu s proizvodnimi podjetji nekdanjega koncerna je prešel pod okrilje nove družbe Fortenova, ustanovljene na Nizozemskem. Njena največja lastnika sta dve ruski državni banki, Sberbank in VTB, ki imata v lasti dobrih 46 odstotkov delnic. Še 29 odstotkov ima v lasti ameriški finančni sklad, ki jih predstavlja Knighthead Capital;
- preostali del nekdanjega koncerna je ostal v "starem" Agrokorju, ki bo končal v stečaju.
Za sanacijo Fortenove, "novega" Agrokorja, je ključnega pomena, da pride pod njeno okrilje tudi Mercator, ki je do zdaj ostal v "starem" Agrokorju. Brez Mercatorja je namreč poslovanje "novega" Agrokorja v finančnem smislu nevzdržno, saj bo celo v obdobju, ko banke uvajajo negativne obrestne mere, ostal visoko zadolžena skupina z dragimi posojili, najetimi po devet- in več odstotnih obrestnih merah.
Prenos Mercatorja je predvidel tudi načrt, ki so ga potrdili upniki na čelu z Rusi. A pot do tja bi morala voditi prek dveh ovir:
- bank upnic Mercatorja, ki morajo soglašati z vsako zamenjavo lastništva. Med njimi so tudi slovenske banke: državna SID Banka, NLB in Abanka. Do zdaj zelene luči niso želele prižgati zaradi strahu pred izčrpavanjem, zniževanjem vrednosti Mercatorja in slabim finančnim stanjem njegovega novega lastnika;
- slovenskega varuha konkurence, ki bi lahko ob zamenjavi lastništva znova presojal o koncentraciji Mercator-"novi Agrokor".
Preobrat: kaj se je zgodilo v Moskvi?
Po tem, kar se je zgodilo v Moskvi, postaja jasno, da se bo slovenska stran očitno odrekla obema vzvodoma, s katerima je še lahko vplivala na položaj Mercatorja in njegovih domačih dobaviteljev.
Ruski predsednik vlade Dmitrij Medvedjev je namreč na srečanju s Šarcem jasno poudaril, da je prenos Mercatorja v "novi" Agrokor v interesu Moskve. "Gospodarski odnosi med državama so dobri, (...) a so tudi obremenjeni s položajem Agrokorja, del katerega je tudi Mercator. (...) Dobro bi bilo, če bi se dogovorili, kako naprej," je dejal Medvedjev in Šarca pozval, "naj svoj prispevek da tudi slovenska vlada".
Izjava Dmitrija Medvedjeva je presenečenje zaradi vsaj dveh razlogov. Prvič, ker je glede na protokol, več tednov trajajoče dogovarjanje podrobnosti obiska in dosedanjo naravo stikov med Slovenijo in Rusijo težko verjeti, da jo je Medvedjev izrekel, ne da bi slovenska stran vedela, da bo to storil. In drugič, ker nakazuje, da se je tako na slovenski kot ruski strani v dosedanjih stališčih do Mercatorja zgodil preobrat.
Zakaj Počivalšek ni zanikal, kar je govoril Medvedjev?
Še lani je tako Počivalšek na ravni ministrstva oblikoval skupino, ki bi s Sberbank in VTB morala začeti pogovore o novem zasebnem lastniku, ki bi Mercatorju zagotovil dolgoročno preživetje. O tem je večkrat govoril tudi s predsednikom uprave Sberbank Hermanom Grefom in njegovim nekdanjim svetovalcem Maksimom Poletaevim. Pred tem je bil Počivalšek tudi glavni pobudnik posebnega zakona, znanega kot "lex Mercator", ki je slovenskega trgovca ščitil pred finančnim izčrpavanjem v obdobju Agrokorjeve sanacije.
Toda zdaj so tako Rusi kot Počivalšek očitno obrnili ploščo. Nesporno dejstvo je, da ruskima bankama zmanjkuje potrpljenja z Agrokorjem, ki so ga začeli financirati tik pred njegovim zlomom. Ne le, da bo sanacija dolga in zapletena. Pod vprašajem so tudi novi viri financiranja za Fortenovo, ki jo najbolj obremenjuje posojilo skupine ameriških finančnih skladov (tako imenovani roll-up). Njegova trenutna obrestna mera znaša kar 13 odstotkov, z vsakim mesecem pa se še povečuje.
To posledično pomeni, da je tudi poslovanje Fortenove dolgoročno nevzdržno, zato Rusi v iskanju rešitev ne morejo več čakati s prenosom Mercatorja. Pri tem jim je očitno prišel nasproti tudi Počivalšek. V več izjavah ob robu obiska v Moskvi niti z besedo ni komentiral besed ruskega predsednika vlade. Obisk je označil kot "pomembnega za naše gospodarstvo".
Mercator gre k Rusom. Vprašanje je le, kdaj.
Iz tega je mogoče razumeti, da je soglasje državnih SID Banke in Abanke (uradno še ni prešla v roke Nove KBM) le še vprašanje časa. Prenos Mercatorja je namreč po novem v interesu države (in slovensko-ruskih odnosov), čeprav Slovenija zanj ne bo iztržila ničesar.
Postranska škoda tega bodo slovenski dobavitelji Mercatorja. Ti bodo prepuščeni na (ne)milost novi upravi Fortenove, ki jo vodi Fabris Peruško. Ker mora Fortenova poplačevati visoka posojila, je seveda v njenem interesu, da na policah še več prostora nameni proizvodnim podjetjem v lasti "novega" Agrokorja.
Ali se bodo v prihodnjih mesecih morebiti zgodili ločeni dogovori med Fortenovo in posameznimi dobavitelji, za zdaj ni znano. Ni skrivnost, da je Počivalškov dober prijatelj direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, ki vodi konzorcij nepoplačanih slovenskih dobaviteljev Agrokorja.
Prav tako je vprašanje, ali in kako lahko slovenskim dobaviteljem sploh pomagajo morebitne zaveze, ki bi jih dala Fortenova. Že od leta 2015 se pojavljajo informacije o zmanjševanju količine slovenskega blaga na Mercatorjevih policah, ki so jih v družbi vedno znova zanikali. Na težak položaj v Fortenovi so pred dnevi opozorili tudi njeni hrvaški dobavitelji. Tamkajšnji mediji že pišejo, da se bodo morali v koncernu na novo dogovoriti z dobavitelji, ki jim je sporazum o sanaciji zagotovil pet let varnosti na policah Konzuma in Mercatorja. Finančni analitiki pa opozarjajo, da je to neizbežno zaradi visokih stroškov financiranja, ki črpajo akumulacijo in načenjajo likvidnost Fortenove.
Kje je slovenski varuh konkurence?
Tudi z agencije za varstvo konkurence (AVK) so sicer že pred meseci začeli dajati znamenja, da pri prenosu Mercatorja na "novi Agrokor" ne bodo delali težav. To posledično pomeni, da se AVK ne bo poglobila v tako imenovano navpično koncentracijo med Mercatorjem, Fortenovo, lastnikom največjih hrvaških živilcev in trgovske družbe Konzum Plus.
Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence
Enako se je sicer zgodilo tudi leta 2014, ko je tedanji varuh konkurence Andrej Krašek izdal Agrokorju brezpogojno soglasje za prevzem Mercatorja, čeprav so številni opozarjali na negativne učinke za potrošnike. Takrat je celo hrvaški regulator izdal zgolj pogojno soglasje, kar je utemeljil z bojaznijo, da bi lahko Agrokor svojo ekonomsko in tržno moč "prelil" tudi na maloprodajni trg, s čimer bi ga zaprl pred tekmeci in kupci.
Tudi sedanje tiho soglasje AVK s prenosom Mercatorja je morda povezano s Počivalškom. Če je minister še lani na vsak način vztrajal pri razrešitvi direktorja AVK Andreja Matvoza, teh zahtev v zadnjih mesecih ni več mogoče slišati.
O Mercatorju so poročali tudi v včerajšnji oddaji Planet 18.00:
69