Sreda, 19. 6. 2019, 13.36
4 leta, 10 mesecev
Težave Adrie: na brniškem letališču se pripravljajo tudi na črn scenarij #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,14
9
Nad Adrio Airways se spet zgrinjajo črni oblaki, nekateri ji napovedujejo celo stečaj.
Odpovedi in združevanje letov, večurne zamude, jezni potniki, okrnjen ugled, nezadovoljni piloti, likvidnostne težave in zasebni lastniki iz Nemčije, ki računajo na pomoč slovenske vlade. Nad Adrio Airways se spet zgrinjajo črni oblaki, zdi se, da nekdanji slovenski letalski prevoznik tokrat dejansko pospešeno leti v stečaj. Tega se dobro zavedajo tudi v družbi Fraport, ki upravlja z brniškim letališčem, saj imajo v primeru morebitnega dokončnega propada Adrie že pripravljen rezervni načrt.
V družbi Fraport Slovenija pojasnjujejo, da imajo ob morebitnem prenehanju delovanja Adrie pripravljen načrt nadomeščanja prometa. O podrobnostih in konkretnih aktivnostih za zdaj še ne morejo govoriti, pojasnjujejo pa, da so zadnje informacije, ki so bile objavljene v povezavi z njihovim najpomembnejšim poslovnim partnerjem, zaskrbljujoče.
V primeru stečaja Adrie imajo pripravljen načrt nadomeščanja prometa
"Situacijo spremljamo in upamo, da jo bo Adria Airways sanirala. Ne glede na razplet je treba poudariti, da letalski prevozi obstajajo predvsem zaradi potreb trga oziroma povpraševanja po potovanjih z letali, kar govori v prid ohranitve tistih povezav, ki so tržno zanimive in potencialno dobičkonosne," pojasnjujejo pri upravljavcu Letališča Jožeta Pučnika.
Prepoznavnost Slovenije na tujih trgih se po njihovih besedah povečuje, s tem pa rasteta tudi zanimanje za potovanja v Slovenijo in potreba po odpiranju novih oziroma dodatnih letalskih povezav. Ko gre za Adrio, v Fraportu dodajajo samo to, da z letalsko družbo, ki je bila leta 2016 privatizirana oziroma prodana nemškemu finančnemu skladu 4K Invest, sodelujejo korektno.
Adria Airways brniško letališče in Slovenijo prek rednih linij trenutno povezuje z Amsterdamom, Brusljem, Dunajem, Parizom, Köbenhavnom, Frankfurtom, Münchnom, Manchestrom, Prago, Prištino, Sarajevom, Skopjem, Tirano, Podgorico, Zürichom in Sofijo. Glede na to, da vsako drugo letalo, ki vzleti z Brnika, pripada Adrii, se postavlja vprašanje, kaj bi njen stečaj pomenil za letalski promet na Letališču Jožeta Pučnika.
V družbi Fraport Slovenija, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika, poudarjajo, da imajo ob morebitnem prenehanju delovanja Adrie pripravljen načrt nadomeščanja prometa.
Fraport: Pridobivanje letalskih prevoznikov za nove povezave je dolgotrajno
Medtem ko nekateri napovedujejo, da bi konkurenčne letalske družbe po propadu Adrie lahko hitro prevzele nekatere letalske povezave, v Fraportu, kjer nočejo ugibati glede nadaljnje prihodnosti Adrie, pojasnjujejo, da je pridobivanje (novih) letalskih prevoznikov za nove povezave zelo naporen in dolgotrajen proces, ki običajno traja tudi do dve leti.
Ker je Slovenija z dvema milijona prebivalcev majhen trg, se letalske družbe obnašajo zelo racionalno. Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair se denimo še ni odločil za prihod v Slovenijo.
"Prevozniki so zelo neizprosni. Trenutno smo v pogovorih, prepričevanju in analiziranju vzdržnosti neke nove potencialne linije s 15 novimi prevozniki. To je dnevno delo oziroma kontinuiran in nikoli končan proces," pojasnjujejo predstavniki Fraporta. Če prevozniki ocenijo, da bodo lahko dosegli zadostno napolnjenost letal in iztržili dovolj visoko ceno prodanih vozovnic in sedežev, potem prižgejo zeleno luč, prepričanje, da mora neka linija obstajati, četudi se morda ekonomsko ne bo izplačala, pa je zastarelo.
Ker je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev majhen trg, se letalske družbe obnašajo zelo racionalno: "Raje odprejo novo povezavo tam, kjer lahko letala vsak dan oziroma večkrat dnevno stabilno polnijo, kot da odprejo novo povezavo nekje, kjer so vzdržne le od dve do tri frekvence na teden." Brniško letališče je v tem pogledu v bistveno slabšem položaju kot denimo beneška letališča.
Adria se pozicionira kot podaljšek nemške Lufthanse
Ko beseda nanese na brniško letališče, velja omeniti, da v Slovenijo ne leti nobena od družb pod okriljem nemškega letalskega koncerna Lufthansa, niti nizkocenovni prevoznik Eurowings. Nekateri to pripisujejo Adrii, ki se pozicionira kot nekakšen podaljšek večje Lufthanse s tem, da potnike iz nekdanjih jugoslovanskih republik prepelje od njihovih prestolnic do Ljubljane, nato pa naprej do večjih letališč v Frankfurtu, Münchnu, Zürichu in na Dunaju, ki nenazadnje služijo kot odskočna deska tudi za lete izven Evrope.
V skupini Lufthansa so bili z odgovori na naša vprašanja glede težav Adrie in morebitnega nadaljnjega sodelovanja med Adrio in Lufthanso skopi. "Žal ne moremo komentirati situacije drugih letalskih družb, čeprav gre za naše partnerje. Naše sodelovanje z Adrio Airways deluje, k temu pa ne moremo dodati nič novega," pojasnjujejo v Lufthansi, kjer sicer niso hoteli odgovoriti na naše vprašanje, ali razmišljajo o tem, da bi morebiti vstopili v lastniško strukturo Adrie.
"Žal ne moremo komentirati situacije drugih letalskih družb, čeprav gre za naše partnerje. Naše sodelovanje z Adrio Airways deluje, k temu pa ne moremo dodati nič novega," težave Adrie Airways komentirajo v skupini Lufthansa.
Prošenj nemških lastnikov Adrie za pomoč medtem ne namerava uslišati vlada Marjana Šarca. Vlada je namreč prepričana, da lahko normalne letalske povezave Slovenije z Evropo in svetom zagotovi tudi brez Adrie. Da bi določene letalske povezave v primeru propada Adrie lahko ohranili tudi z državnimi spodbudami, meni infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.
"Skupaj z ministrstvom za finance, ki je pristojen za državne pomoči, ugotavljamo, na kakšen način in kdaj bi lahko naredili razpis, kjer bi za določene linije, ki so najbolj pomembne za našo državo, lahko ponudili državno vzpodbudo," je v torek dejala Bratuškova.
Gradnja novega potniškega terminala se bo začela v kratkem
V luči morebitnega reševanja letalskih povezav s strani države v Fraportu opozarjajo, da je koncentracija drugih (tudi večjih) letališč v okolici brniškega letališča izjemno velika: "Pet letališč, ki imajo v enem delu zelo podobno mrežo, je od nas oddaljenih od dve do tri ure vožnje. Potniki se seveda obnašajo zelo racionalno, na prvem mestu je cena, na drugem mestu pa čas, ki ga porabijo, da pridejo do letališča."
Glavno investicijo na Letališču Jožeta Pučnika predstavlja gradnja novega potniškega terminala. Investicija bo stala 17 milijonov evrov, drugi potniški terminal naj bi bil dokončan do druge polovice leta 2021.
V Fraportu sicer verjamejo v nadaljnji razvoj letalskega prometa v Sloveniji, o čemer govorijo tudi veliki infrastrukturni projekti na Letališču Jožeta Pučnika: "Zdaj smo sredi investicijskega cikla, na tem področju se odvija res veliko. Infrastruktura se pripravlja za večji obseg prometa, kot ga imamo trenutno."
Glavno investicijo predstavlja gradnja novega potniškega terminala s površino deset tisoč kvadratnih metrov, ki bo stal okrog 17 milijonov evrov. Gradnja drugega potniškega terminala, za katerega si Fraport želi, da bi bil zaključen do druge polovice leta 2021, ko bo Slovenija predsedovala EU, se bo začela v kratkem, medtem ko se je gradnja povezovalnih cest že začela.
9