Sreda, 7. 6. 2017, 4.01
6 let, 6 mesecev
Pravne zanke odločitev o Emoniki zamikajo globoko v poletje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,10
1
"Rok za podpis pogodb smo zaradi usklajevanja nekaterih pravnih podrobnosti prestavili na konec julija," prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes odgovarja na vprašanje o pogajanjih s skladom Prime Kapital o vstopu v projekt Emonika. Kolikšen del projekta bo odpadel na zasebnega partnerja, kolikšen pa na državo in državne Slovenske železnice, še ni znano.
Tri leta po tem, ko je javno-zasebno partnerstvo države in Slovenskih železnic z madžarskim Trigranitom za gradnjo novega potniškega centra v Ljubljani klavrno propadlo, se država zdaj pogovarja z novim interesentom.
Gre za sklad Prime Kapital, o katerem smo pisali v članku Kaj vemo o skladu, ki mu diši Emonika?. O skladu MAS Real Estate, ki naj bi imel skupaj s Prime Kapitalom namen razvijati Emoniko, pa v članku Sklad v ozadju interesenta za Emoniko, ki ga Dušan Mes ne pozna.
Dan D prestavili na konec julija
Prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes vztraja, da so pogovori z morebitnim vlagateljem v projekt Emonika pri koncu.
Rok za končanje pogovorov, ki je bil sprva postavljen konec aprila, so najprej prestavili na konec maja, zdaj pa po besedah generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa na konec julija.
"Doreči moramo še nekaj pravnih podrobnosti. Gre za pravno zahteven posel, saj moramo skleniti okrog deset različnih pogodb," pravi Mes, ki sicer zagotavlja, da posel ni pod vprašajem.
Finančna pogača zavita v tančico skrivnosti
Tudi na vprašanje, ki davkoplačevalce verjetno najbolj zanima, to je, koliko bodo pri gradnji prispevale država in Sloveniske železnice, (še) ne more govoriti, pravi. "Pogajanja so še v teku. Država bo najverjetneje financirala infrastrukturni del, torej gradnjo perona, prestavitev tirov," nam je dejal, o zneskih pa ni želel govoriti.
Kot smo že pisali v preteklosti, je cena za javni del, ki naj bi ga po prvotni različici plačal Trigranit, znašala 70 milijonov evrov. Zdaj bosta javni del (so)financirala država in železnice, racionalizirana različica pa naj bi stala okrog 20 milijonov evrov.
1