Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Sreda,
1. 2. 2017,
9.54

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,43

3

Natisni članek

Emonika nepremičninski trg nepremičnine

Sreda, 1. 2. 2017, 9.54

6 let, 6 mesecev

Kaj vemo o skladu, ki mu diši Emonika?

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,43

3

Emonika. | Foto Gregor Jamnik

Foto: Gregor Jamnik

Družba Prime Kapital, ki želi dokončati projekt Emonika, je bila ustanovljena predlani, od lani pa se povezuje z močnim nepremičninskim upravljavcem MAS Real Estate. Ta je v Nemčiji in Švici med drugim najemodajalec za Volkswagen, Siemens, H&M, zdaj pa si želi širitve na vzhod. Načrti z Emoniko so za zdaj zaviti v tančico skrivnosti.

Sklad Prime Kapital s sedežem v romunski prestolnici Bukarešta naj bi bil v sklepni fazi pogajanj z madžarskim Trigranitom za odkup projekta Emonika. Cena je skrivnost, pravi nekdanji direktor Trigranita Csaba Toth, ki se skupaj s projektom seli na romunski sklad.

Ljubljanske luknje omrežili skladi

Sklad sta lani ustanovila Južnoafričan Martin Slabbert in Romun Victor Semionov, ki sta bila ustanovitelja in do predlani tudi vodilna v južnoafriškem skladu New Europe Property Investments (NEPI) s sedežem na britanskem otoku Man.

NEPI se je v zadnjem obdobju prav tako zanimal za naložbe v Sloveniji, njegova neizvršna direktorica je svetovalka Nevenka Črešnar Pergar. Nekateri mediji poročajo, da naj bi bila sklada povezana. Črešnar Pergarjeva pa nam je sporočila, da ni povezana s skladom Prime Kapital. 

Omenimo, da sklad NEPI spada v mrežo južnoafriškega bogataša Desa de Beera. Ta naj bi bil tudi v ozadju sklada Greenbay Properties s sedežem na Mavriciju, ki je lani od Jožeta Anderliča kupil zemljišče nekdanjega Kolizeja. Tu naj bi Anderlič zanje zgradil luksuzno stanovanjsko sosesko. Trenutno pripravljajo dokumentacijo, zatrjuje Anderlič.

V ozadju močen nepremičninar?

Cilj Prime Kapitala so naložbe v regiji srednje in vzhodne Evrope. Sklad je lani marca objavil, da je zbral 260 milijonov evrov kapitala zasebnih vlagateljev in da srednjeročno načrtuje za pol milijarde evrov naložb v Evropi.

Sklad ima sedež v poslovni četrti:

Od lani pa se Prime Kapital povezuje z velikim nepremičninskim upravljavcem MAS Real Estate, ki ima sedež na britanskem otoku Man, le nekaj sto metrov od sedeža sklada NEPI (otok sicer velja za davčno oazo, zato ima tam sedež veliko podjetij). 

MAS Real Estate ima danes v lasti oziroma v upravljanju precej širok portfelj nepremičnin v Nemčiji, Švici in Veliki Britaniji. Med drugim so njegovi najemojemalci Siemens, Volkswagen, diskontni trgovec Aldi (lastnik trgovin Hofer) in švedski trgovec H&M.

Zdaj pa si želijo širitve v regijo srednje in vzhodne Evrope, a na teh trgih nimajo izkušenj, navajajo v strateških dokumentih. Zato so sklenili partnerstvo s skladom Prime Kapital. Prejšnji mesec so poljski mediji poročali, da sta Prime Kapital in MAS Real Estate za 88,5 milijona evrov kupila nakupovalno središče v mestu Gorzow na zahodu Poljske, ki na 32 tisoč kvadratnih metrih ponuja 140 trgovin. 

V oktobrski predstavitvi delničarjem je MAS Real Estate navedel, da načrtujejo tudi eno nepremičnino v Sloveniji (več na sliki spodaj), pri tem pa ne navajajo podrobnosti o tem, za katero naložbo gre.

MAS Real Estate | Foto: Spletna stran MAS Real Estate Foto: Spletna stran MAS Real Estate

Brez sprememb navzven

V Prime Kapitalu nam na vprašanje, kaj so viri financiranja za Emoniko, ki naj bi bila ocenjena na med 250 in 300 milijoni evrov, niso odgovorili.

Gradnjo naj bi zagnali konec leta. Vodja projekta Toth pričakuje, da bodo pogovori za vstop v projekt končani v štirih ali petih mesecih, kar bi po njegovem pomenilo, da bi podjetje lahko za gradbeno dovoljenje zaprosilo do konca leta. Trigranitov projekt je že imel vsa dovoljenja, ker ne načrtujejo večjih sprememb, v Prime Kapitalu pričakujejo, da bodo ponovni postopki pridobivanja dovoljenj tekli gladko.

Trenutno se dogovarjajo še o nekaterih tehničnih podrobnostih projekta, vezanih na dizajn, ter usklajujejo zadnje podrobnosti pogodbe s Slovenskimi železnicami in Mestno občino Ljubljana (MOL). "Notranjost nakupovalnega središča želimo narediti bolj učinkovito. Na zunaj ne načrtujemo kakšnih sprememb, torej povečanja ali zmanjšanja njegove velikosti. Tudi poslovna stolpnica bo verjetno ostala moderna gradnja, kot je bila prvotno zasnovana," pravi Toth. Na vprašanje, ali bodo poslovno stolpnico gotovo ohranili v načrtu – v preteklosti so se pojavljale ocene, da bi lahko od celotnega načrta ostalo le nakupovalno središče –, ne odgovarja.

 


Preberite še:

Romunski sklad Prime Kapital vstopa v Emoniko: začetek gradnje še letos?


Okleščen javni del, kdo ga bo plačal?

Da bo potniški center precej okleščen glede na prvotne načrte, je že dolgo znano. Je tudi prvotna zahteva, da mora javni del v celoti financirati zasebni vlagatelj, padla v vodo? | Foto: Ana Kovač Da bo potniški center precej okleščen glede na prvotne načrte, je že dolgo znano. Je tudi prvotna zahteva, da mora javni del v celoti financirati zasebni vlagatelj, padla v vodo? Foto: Ana Kovač Medtem ko so prvotno načrtovali, da bo zasebni investitor gradil tudi javni del, je s preklicem pogodbe s Trigranitom tudi ta del dogovora padel v vodo. Zdaj bo Prime Kapital gradil nakupovalno središče in poslovno stolpnico, javni del – železniško in avtobusno postajo – pa bodo gradile Slovenske železnice.

"Mi zahtevamo železniško in avtobusno postajo, torej to, kar je obljubljeno v pogodbi," je še lani v intervjuju za Finance zatrjeval Dušan Mes in dejal, da lahko javni del gradijo tudi oni, a le, če bodo v zameno za dodelitev stavbne pravice dobili denar za to naložbo.

Cena za javni del je po prvotni različici znašala 70 milijonov evrov, racionalizirana različica pa naj bi stala okrog 20 milijonov evrov. Del tega denarja naj bi torej SŽ pričakovale od prodaje stavbne pravice, a prejšnji teden nam je Mes dejal, da bodo SŽ vložile okrog šest milijonov evrov za avtobusno postajo. Ali to pomeni, da bodo SŽ investirale dodatni denar in da je prvotna zahteva, da mora javni del v celoti financirati zasebni vlagatelj, padla v vodo, nam v SŽ niso odgovorili. Pogajanja še potekajo, pravijo.

Fotogalerija
1 / 5
Ne spreglejte