Torek, 22. 5. 2018, 4.00
5 let, 11 mesecev
Obračun na železnicah: Silvo Berdajs zaradi izjav na Siol.net nad sindikalnega "očeta"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
23
Prvi sindikalist Slovenskih železnic (SŽ) Silvo Berdajs se je odločil dokončno obračunati s svojim predhodnikom Slavkom Kmetičem, "očetom" železničarske stavke izpred 30 let. Očita mu njegove izjave za Siol.net, v katerih ga je Kmetič označil za "predstavnika izrojenega sindikalizma".
Trideset let po veliki železničarski stavki, ki je pretresla Jugoslavijo, bo njen glavni organizator Slavko Kmetič očitno ostal brez funkcije častnega predsednika sindikata strojevodij. Prav tako ne bo smel govoriti na proslavi ob tridesetletnici njegove ustanovitve, ki bo prihodnje leto.
Kmetič se je namreč znašel v nemilosti svojih naslednikov na čelu z generalnim sekretarjem sindikata strojevodij Silvom Berdajsem. To se je zgodilo po tem, ko jih je v nedavnem pogovoru za Siol.net javno kritiziral, da "so sindikalisti le še na papirju".
Kaj Kmetič očita Berdajsu
"Vsi sedijo na dobro plačanih funkcijah, zaradi katerih so pozabili, kaj je bistvo sindikalnega delovanja. To ni soupravljanje podjetja, ampak boj za pravice zaposlenih," je konec aprila poudaril Kmetič.
Silvo Berdajs, prvi sindikalist Slovenskih železnic
Ost kritike je posebej uperil v Berdajsa. Označil ga je za "predstavnika izrojenega sindikalizma".
Obsodil je tudi grožnje, ki jih je pri prepričevanju, naj v vojni z nekdanjim delavskim direktorjem Albertom Pavličem prestopi v njegov tabor, Berdajs izrekel Antonu Škrajnarju, članu enega od svetov delavcev na SŽ. Pogovor, v katerem mu je zagrozil z izgubo službe, smo prvi objavili na Siol.net.
"Kako se lahko zgodi, da neki sindikalist grozi zaposlenemu z izgubo službo," se je spraševal Kmetič.
To je bilo očitno za Berdajsa dovolj, da je krenil v dokončni obračun s Kmetičem, s katerim ga povezuje dolga skupna zgodovina.
Dolga zgodovina naveze Kmetič-Berdajs
Ko je sindikatu strojevodij predsedoval Kmetič, je bil Berdajs njegov tajnik. Nato je bil Kmetič leta 1998 imenovan za delavskega direktorja, vodenje sindikata pa je prevzel Berdajs. Temu je Kmetič prepustil tudi položaj predsednika sveta delavcev. Oba sta imela pomembno vlogo tudi pri ustanovitvi sindikata Alternativa, ki mu je prvi predsedoval Kmetič.
Štiri leta pozneje sta se dokončno razšla, saj je oblast znotraj sindikatov na SŽ prevzela Berdajseva ekipa. Od takrat je Kmetiču ostala funkcija častnega predsednika sindikata. Oba z Berdajsom povezuje tudi članstvo v SDS (več o tem v okvirju).
Vrsto let je Berdajs, ki je danes predsednik sveta delavcev kapitalsko povezanih družb SŽ, o Kmetiču govoril z izbranimi besedami. Še lani ga je v pogovoru za Delo o Kmetiču označil za "prijatelja", s katerim "sta se začela ukvarjati s sindikalno problematiko".
"Prepričan sem, da so dosežki Slavka Kmetiča iz tistega obdobja težko ponovljivi. To je treba odkrito priznati, saj so bile razmere leta 1988 izredno težavne in zapletene. Vloga Slavka Kmetiča v tem sindikalnem gibanju je bila enkratna in težko ponovljiva," je Berdajs pred desetletjem govoril za Dnevnik.
V biltenu, izdanem ob dvajsetletnici sindikata leta 2009, pa je predsednik sindikata strojevodij Zlatko Ratej, oseba iz najožjega kroga Silva Berdajsa, Kmetiča označil kot "posameznika, ki je dal našemu sindikatu poseben pečat".
Zdravica predsednikov in sekretarja ob 20-letnici Sindikata strojevodij Slovenije. Na fotografiji od leve proti desni: Slavko Kmetič, Zlatko Ratej, Drago Torej in Silvo Berdajs.
"Oče" železničarskega sindikata bo izbrisan iz spomina
A zdaj se je Berdajs očitno odločil za Kmetičevo dokončno lustracijo.
Da so prav izjave za Siol.net razlog za dokončen izgon Slavka Kmetiča iz sindikata, ki ga je ustvaril, potrjuje tudi dokument, ki smo jih pridobili v uredništvu. Gre za zapisnik seje glavnega odbora sindikata iz prejšnjega tedna.
Iz dokumenta izhaja, da je razpravo o ukinitvi funkcije častnega predsednika zahteval Berdajs. V njej je poudaril, da je zaradi Kmetičevih izjav za Siol.net "užaloščen" in da "nikakor ne more sprejeti njegove izražene kritike".
Pritrdili so mu tudi drugi vodilni možje sindikata, ki so Berdajsov nastop še nadgradili s predlogi ukrepov proti Kmetiču:
- podpredsednik Marko Janežič je pojasnil, da si Kmetičevega govora na 30. obletnici ustanovitve sindikata, ki jo bodo železničarji proslavljali februarja 2019, ne želi;
- šef območnega odbora Celje Zlatko Lojen je predlagal "resen razmislek o funkciji Kmetiča kot častnega predsednika",
- šef ljubljanskega odbora Boštjan Grlica je menil, da bi "morala biti vloga častnega predsednika drugačna, kot jo pooseblja Slavko Kmetič",
- "Slavko Kmetič je napadel inštitucijo, s tem pa tudi sebe, saj je častni predsednik ravno te inštitucije," pa je razpravo končal Zlatko Ratej.
O Kmetičevi funkciji častnega predsednika bo imela uradno zadnjo besedo skupščina sindikata. A poznavalci razmer na železnicah o njeni odločitvi ne dvomijo, saj gre za organ, ki ga trdno obvladuje Berdajs. Ta za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv.
Sindikalne vojne še ni konec
Berdajsev dokončni obračun z njegovim sindikalnim "očetom" časovno sovpada s procesom ponovnega utrjevanja njegove moči na SŽ.
Kot je znano, se je Berdajs po objavi prej omenjenega telefonskega pogovora, ki je dokončno razkril nekatere njegove metode dela na železnicah, zaradi velikega javnega pritiska odločil stopiti korak nazaj. Odstopil je s položaja člana nadzornega sveta SŽ in se za nekaj časa prenehal pojavljati v javnosti.
Albert Pavlič, nekdanji delavski direktor Slovenskih železnic
Toda v ozadju je Berdajs očitno poskrbel, da bodo vzvodi moči v SŽ ostali v njegovih rokah. Svet delavcev, ki mu predseduje, je tako za novega predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu predlagal Zlatka Rateja. Anton Škrajnar pa se je znašel v disciplinskem postopku.
Na nižjih ravneh Berdajs nadaljuje svojo vojno z Albertom Pavličem za prevlado v skupini SŽ.
Izstopi, disciplinski postopki, odvzemi pooblastil ...
Po naših podatkih je iz Sindikata železničarjev Slovenije (SŽŠ), ki ga je donedavnega vodil Pavlič, v zadnjih tednih izstopilo več vodstvenih in drugih delavcev v družbah SŽ, SŽ-Infrastruktura, SŽ-Potniški promet in SŽ-Tovorni promet.
Med njimi so tudi nekateri ljudje iz vrha sindikata, ki velja za glavno Pavličevo utrdbo na železnicah: Janko Pavlič, Nada Pavlič, delavski direktor SŽ-Tovorni promet Drago Savić ... Vrste SŽS so zapustili tudi Bojan Kekec, nekdanji direktor podjetja SŽ-Infrastruktura in vodja novomeškega odbora SDS, direktor SŽ-Infrastrukture Matjaž Kranjc, član sveta delavcev SŽ-Potniški promet Pavo Blažević ...
Še pet članov SŽS je bilo razrešenih iz različnih komisij, ki delujejo v okviru sveta delavcev. Najmanj štirim zaposlenim iz skupine SŽ, ki so člani omenjenega sindikata, pa so bila odvzeta pooblastila oziroma so se znašli v disciplinskih postopkih.
Albert Pavlič to pripisuje dejstvu, da "so poslovodstva nekaterih odvisnih družb očitno odkrito stopila na stran Silva Berdajsa, saj mu dovoljujejo izvajanje čistk".
Ohlajeni odnosi med SDS in Berdajsom
Slavko Kmetič je še vedno precej vpliven član SDS – stranke, ki ji je že od osamosvojitve zvest tudi Silvo Berdajs.
Tudi zato zadnje dogajanje na SŽ sproža vprašanje, kdo bo po sindikalni vojni ostal najbližje stranki. Ob Berdajsu je namreč član SDS tudi Pavlič, ki pa je lani izstopil s funkcij v stranki, saj se ni strinjal z njeno podporo zahtevi za referendum o drugem tiru Divača-Koper.
Po naših informacijah naj bi se odnos SDS do Berdajsa v zadnjem času precej ohladil. Tega zagotovo ne bo spremenil spor s Kmetičem. Prej nasprotno.
V zadnjih letih je Kmetič v SDS bogato unovčil svoj politični kapital, ki izhaja še iz časov osamosvojitve. Velja namreč za prvoborca stranke še iz obdobja, ko jo je vodil France Tomšič.
V stranki ali v njeni bližini je Kmetič samo v zadnjem obdobju opravljal številne funkcije. Vodil je delavsko zvezo pri SDS, sedel v programskem svetu RTV Slovenija in deloval v upravnem odboru Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Sodeloval je na več pogovornih večerih in sestankih posameznih regijskih združenj.
23