Sreda, 25. 10. 2017, 16.27
7 let
(Ne)prodaja NLB: kaj Slovenija ponuja Bruslju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,60
8
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman bo na jutrišnjem sestanku evropski komisarki Margrethe Vestager po naših informacijah predlagala več alternativ, s katerimi bi se država izognila prodaji NLB in njenih balkanskih hčerinskih bank. Najbolj skrajna je, da banka državi plača okrog 370 milijonov evrov denarne kazni za neizpolnitev zavez.
Vlada Mira Cerarja se je poleti odločila, da ne proda polovice NLB in s tem ne izpolni zavez Evropski komisiji, danih ob 1,5-milijardni državni pomoči banki konec leta 2013. Kot glavni razlog so navedli odprte tožbe hrvaških bank zaradi nerešenih vprašanj nekdanje Ljubljanske banke. Po mnenju države gre za dejavnik tveganja, ki bi lahko močno znižal doseženo ceno za banko.
Kot smo poročali prejšnji teden, po zdaj veljavni odločbi velja, da Bruselj v primeru neizpolnitve zavez začne prodajati NLB-jeve hčerinske banke v tujini. Tako mora država do konca novembra predlagati pooblaščenca, ki bi prodajal šest NLB-jevih bančnih hčera na Balkanu. Pooblaščenca bi potrdila Evropska komisija, postopke prodaje pa bi lahko začel prihodnje leto (skrajni rok za prodajo večinskega deleža NLB je konec tega leta).
Prodajal bi:
- NLB banko Beograd v Srbiji,
- NLB Montenegrobanko v Črni gori,
- NLB Prištino na Kosovu,
- NLB Razvojno banko in NLB Banko Tuzla v BiH
- ter NLB Tutunsko banko v Makedoniji.
Predlogi Evropske komisije glede alternativ prodaji NLB-jevih hčera so trenutno za Slovenijo nesprejemljivi in obratno.
Kaj ponuja Slovenija?
Cerarjevi so pripravljeni za to, da NLB in njene balkanske banke ostanejo v rokah slovenske države nameniti več sto davkoplačevalskih milijonov.
Ker so NLB-jeve balkanske hčere za NLB zelo dobičkonosne, si na ministrstvu za finance v zadnjem trenutku močno prizadevajo, da se ta scenarij ne bi uresničil, a so za zdaj v Bruslju naleteli na bolj ali manj gluha ušesa.
Jutri se bo ministrica za finance Mateja Vraničar Erman sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Poglejmo, kakšni alternativni scenariji so v igri.
1. Odlog prodaje za tri leta
To je primarni predlog slovenske vlade, ki ga bo jutri zagovarjala Vraničar Ermanova in ki je - za zdaj edini od naštetih - usklajen tudi s koalicijo. V zameno za nov odlog bo vlada Evropski komisiji ponudila dodatne kompenzacijske ukrepe, predvsem na področju korporativnega upravljanja (večji delež neodvisnih strokovnjakov v nadzornem svetu banke).
S predlogom je Bruselj menda že seznanjen, a za zdaj te možnosti naj ne bi bil sprejemal.
Z odlogom prodaje bi Slovenija dobila tudi dodaten čas za ureditev odprtih vprašanj glede Ljubljanske banke.
Slovenija naj bi Evropski komisiji predlagala, da dodatno pritisne na Hrvaško in s tem pospeši reševanje odprtih vprašanj Ljubljanske banke. V Bruslju naj bi sicer prepoznali, da je vprašanje tožb bilateralno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, ter privolili v aktivnejšo vlogo pri reševanju že 25 let odprtih vprašanj med državama. S Cerarjevimi pa se razhajajo pri mnenju glede vpliva na prodajo. Medtem ko Bruselj meni, da bi se morala vprašanja tožb reševati znotraj prodajnega postopka, vlada meni, da je treba to rešiti prej.
Evropska komisija je že pred časom, kot smo že poročali, predlagala, da Slovenija kupcu odobri državno poroštvo za tveganja, povezana s tožbami (če bi te banka izgubila, bi torej strošek krila država, ne bodoči lastnik banke), a so na vladi to možnost takoj zavrnili.
Zdaj naj bi Evropska komisija prišla s predlogom tako imenovanega "earnout" modela, po katerem kupec plača nižjo kupnino, nato pa prodajalcu ob izpolnjevanju določenih finančnih kazalcev še nekaj let nakazuje del prihodkov ali dobička prodanega podjetja. Ministrstvo za finance po naših informacijah meni, da bi s tem ustvarili dodaten pritisk na ceno, saj bi se kupci zavedali tveganja, zato predloga komisije ne sprejema.
Če Bruselj ne pristane na odlog prodaje in primarno reševanje vprašanj s Hrvaško, bo Vraničar Ermanova jutri predlagala, da bi "občutno zmanjšali" delež, ki bi ga morala država prodati letos. Trenutno velja, da mora prodati 50 odstotkov.
Evropska komisija naj bi bila že zdaj pripravljena delež zmanjšati na od 40 do 45 odstotkov, kar pa je za ministrstvo še vedno preveč. Menijo namreč, da je pri prodaji tolikšnega deleža tveganje vpliva tožb na kupnino še vedno preveliko. Kolikšen delež bi bila slovenska politika pripravljena prodati, za zdaj ni znano.
Glede na to, da je do roka za prodajo le še dva meseca, naj bi se, če se dogovorijo za to možnost, Bruselj zadovoljil s tem, da vlada letos začne (in ne tudi konča) postopek prodaje. Te ne bi peljali prek borze, kot je bilo mišljeno do zdaj, temveč s pogajanji z zainteresiranim kupcem.
3. Denarna sankcija
V skrajnem primeru bo ministrstvo po naših informacijah predlagalo, da NLB državi plača denarno kazen v višini, kolikor bi bila najnižja mogoča kupnina za balkanske hčere. Kot izhaja iz zdaj veljavne odločbe, bi moral pooblaščenec vseh šest bank prodati po ceni, višji od 75 odstotkov knjigovodske vrednosti. Upoštevajoč dejstvo, da je knjigovodska vrednost šesterice bank konec lanskega leta znašala 450 milijonov evrov, bi bila kazen okrog 370 milijonov evrov.
Cerarjevi so pripravljeni sprejeti, da NLB plača ta znesek kot denarno kazen za neizpolnitev obljub. Banka bi kazen plačala v več obrokih, o časvni dinamiki bi se dogovorili z Brusljem. NLB bi tako ostala državna, obdržala pa bi tudi svoje balkanske banke.
Opomba: Sprva smo zapisali, da NLB denarno kazen plača Evropski komisiji, kar ne drži. Kazen bi morala banka po predlogu ministrstva plačati Republiki Sloveniji. Za napako se opravičujemo.
V Bruslju (za zdaj) neomajni
Cerarjevi torej vztrajno iščejo poti, kako se izogniti prodaji NLB-jevih hčera. Priznavajo, da je napredek pogovorov počasen, časa pa vse manj. V Bruslju nad večino predlogov niso navdušeni.
Dejstvo je, da vsi zgoraj navedeni ukrepi terjajo čas, ki je daljši od dveh mesecev, kolikor ima vlada še na voljo za prodajo NLB, zato je dogovor o alternativi z Brusljem ključen.
Sporne devizne vloge
Ministrstvo za finance je po naših informacijah Evropski komisiji predstavilo stališče, da je NLB, ki naj bi jo država prodajala, "talka Hrvaške". Banki PBZ in Zagrebačka banka sta s soglasjem hrvaške vlade namreč sprožili tožbe zoper NLB zaradi vprašanja starih deviznih vlog Ljubljanske banke v času Jugoslavije. Vrednost vseh sporov naj bi (skupaj z zamudnimi obrestmi) dosegala vrtoglavih 400 milijonov evrov.
Čeprav sta državi najprej v sporazumu o nasledstvu, sklenjenem po osamosvojitvi, podpisali dogovor, da so te vloge del razprave o nasledstvu, nato pa leta 2013 na Mokricah še sporazum, da se vsi sodni spori na temo deviznih vlog LB ustavijo, Hrvaška vztraja s postopki proti Sloveniji.
Svetovalec pri letošnjem poskusu prodaje NLB Deutsche bank, je po naših informacijah ves čas priprav na prodajo ocenjeval, da je tveganje, da bi odprti postopki vplivali na višino kupnine, zanemarljivo, nato pa obrnil stališče. Posledično je država prodajo ustavila, Bruselj pa je nato odobril prodajo v dveh delih (polovico do konca tega leta, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta). A tudi ta zaveza Slovenije ne bo izpolnjena.
8