Petek, 20. 10. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Kaj bi NLB brez Balkana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,70
6
Vlada Mira Cerarja ima le še mesec dni časa, da v Bruslju izpogaja odlog privatizacije NLB in predvsem prepreči sankcijo, ki jo v primeru neprodaje predvideva bruseljska odločba - prodajo balkanskih hčera banke. Četudi ji uspe, pa (politično) omahovanje pri izpolnjevanju bruseljskih zavez ne bo brez posledic, ki jih bodo najbolj čutili davkoplačevalci in komitenti.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo prihodnji četrtek znova sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Tema? Neprodaja NLB in pogajanja o tem, kako bo Slovenija kaznovana, ker vlada Mira Cerarja banke do konca leta ne bo prodala.
Tveganje razkosanja Balkana
Makedonska hčera NLB je tretja največja banka v Makedoniji in pokriva 16,2 odstotka trga (glede na bilančno vsoto). S 370 tisoč komitenti in 25 milijoni čistega dobička je bila lani najuspešnejša
odvisna družba v skupini po davkih.
Spomnimo, da se je država v zameno za poldrugo milijardo evrov pomoči NLB konec leta 2013 pri Evropski komisiji zavezala, da bo do konca tega leta prodala tri četrtine banke minus eno delnico. Z letošnjo odločitvijo, da odstopi od prodaje, je država oziroma Cerarjeva vlada to zavezo prekršila. V takem primeru lahko, kot je zapisano v odločbah Evropske komisije, pooblaščenec Bruslja odproda kapitalske deleže NLB v njenih bančnih podružnicah, in sicer:
- NLB banko Beograd v Srbiji,
- NLB Montenegrobanko v Črni gori,
- NLB Prištino na Kosovu,
- NLB Razvojno banko in NLB Banko Tuzla v BiH
- ter NLB Tutunsko banko v Makedoniji.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman priznava, da pogovori za odlog prodaje NLB tečejo počasi, prihodnji teden pa potuje v Bruselj k evropski komisarki za konkurence Margrethe Vestager.
Udarec za banko
Balkan je za NLB pomemben, saj je tam banka lani na primer ustvarila 63 milijonov evrov dobička po davkih, kar je več kot polovica skupnega dobička NLB Skupine (110 milijonov evrov). Donos na kapital (ROE), ki pove, koliko čistega dobička oziroma izgube je ustvarjeno z denarno enoto vloženega kapitala, je lani v NLB-jevih balkanskih bankah znašal 14,1 odstotka, kar je skoraj trikrat več od donosa matične, slovenske NLB (5 odstotkov) in dvakrat več od povprečja celotne skupine (7,4 odstotka).
Prav močen vpliv na poslovanje banke je dober argument, zakaj se Cerarjevi od poletja trudijo doseči spremembo dogovorjenega. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se je julija sestala s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Kot pravijo na ministrstvu, ji je pojasnila, da naj bi vlada prodajo ustavila "zaradi dolgoletnega nerešenega problema prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem". Ta naj bi predstavljal preveliko tveganje za višino kupnine.
Slovenija skupaj z Brusljem po navedbah ministrstva išče rešitve, ki bi zmanjšale vpliv omenjenega tveganja hrvaških tožb na kupnino. Zavzemajo se za odlog prodaje, pri čemer ni znano, za kako dolgo. Iz izjave, da si bodo prizadevali za ohranitev NLB kot močne regionalne bančne skupine, izhaja, da poskušajo Cerarjevi preprečiti prodajo balkanskih hčera NLB.
Preberite še:
Dokumenti razkrivajo: slaba banka hotel prodala kot vrečo krompirja
Zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva: NKBM je bila raj za pralce denarja
Rop, ki razkriva sporne črnogorske posle NLB
Tožilci obupali nad kontroverznim cenilcem
Le še mesec dni časa
Po tehničnih usklajevanjih med ministrstvom in direktoratom za konkurenco v zadnjih tednih se bosta Vraničarjeva in Vestagerjeva - na prošnjo našega ministrstva - znova sestali 26. oktobra. Vlada je na zadnji seji sprejela tudi izhodišča za sestanek. Kot pravijo, je cilj oktobrskega sestanka ugotoviti, kakšen napredek je bil dosežen na delovni ravni, in določiti nadaljnje aktivnosti.
Konstruktivno sodelujemo s slovenskimi pristojnimi organi, so nam na vprašanja glede pogovorov o odlogu prodaje NLB odgovorili iz Evropske komisije.
A naša vlada ima vse manj časa. Kot je navedeno v odločbi Evropske komisije, bi morala Slovenija, če ne bo sprememb, imena kandidatov za pooblaščenca v Bruselj poslati vsaj mesec dni pred potekom roka, torej do konca novembra. Do takrat mora biti torej znano, ali odlog prodaje bo ali ne.
Na ministrstvu priznavajo, da je napredek pogovorov počasen, čeprav naj bi obe strani sodelovali. V predstavništvu Evropske komisije so medtem redkobesedni. "Evropska komisija glede omenjene zadeve konstruktivno sodeluje s slovenskimi pristojnimi organi," so nam sporočili. Na vprašanje, kaj bodo storili, če država deleža v NLB do konca leta ne proda, niso odgovorili.
Za osvežitev spomina: zakaj Bruselj zahteva prodajo?
Bruselj je kot razlog za zmanjšanje državnega lastništva v NLB izrazil zaskrbljenost, da bi popolnoma državno lastništvo - z vidika korporativnega upravljanja - privedlo do neoptimalnega stanja za banko.
"Šibka ureditev korporativnega upravljanja in posledično velik vpliv države v vsakdanjem poslovanju banke je bil eden od razlogov, ki so banko spravili v težave," so v Bruslju zapisali v letošnji odločbi, s katero so sicer privolili v prodajo banke v dveh delih, kar pa se ne odvija po predvideni časovnici.
Breme prenašajo na komitente
NLB, ki ji bruseljske zaveze omejujejo redno poslovanje, išče nove vire prihodkov.
Četudi vlada izbori odlog prodaje, bo Bruselj najverjetneje vztrajal pri omejitvah poslovanja za banko, ki pa vse od leta 2014 močno hromijo njeno poslovanje.
Bruseljska odločba iz leta 2013 NLB narekuje zmanjševanje bilančne vsote, preprečuje prevzeme podjetij, uvaja pa tudi vrsto poslovnih omejitev. Tako banki med drugim omejuje kreditiranje v sektorjih gradbeništva, prometa in finančnih holdingov, zapoveduje odprodajo dejavnosti lizinga, faktoringa in forfetiranja, prepoveduje oglaševanje in agresivne poslovne prakse.
NLB posledično - uradno sicer zaradi močne konkurence na bančnem trgu - išče nove vire prihodkov. Tako je letos, kot smo pisali v članku Pozor, banke vam pripravljajo nove podražitve!, vodila val podražitev za fizične osebe. Z oktobrom pa je med drugim znižala mejo za zaračunavanje provizij podjetjem za "visoko stanje" na računu. Lani so mejo z milijon evrov spustili na pol milijona evrov, z letošnjim oktobrom pa so jo dodatno znižali na 300 tisoč evrov. Podjetja, ki imajo na poslovnem računu ali depozitu več kot ta znesek, morajo plačati 0,03 odstotka povprečja presežka te vsote mesečno.
Jalov izkupiček za davkoplačevalce
Na ministrstvu kljub temu menijo, da banka posluje uspešno. "NLB je v obdobju od prejema državne pomoči dosledno izpolnjevala vse zaveze in kljub omejitvam poslovanja iz zavez poslovala uspešno," pravijo.
Včeraj so sporočili, da je kot argument v prid odlogu privatizacije treba upoštevati dejstvo, da so pomoč leta 2013 financirali slovenski davkoplačevalci, zato je "nemogoče pristati na predloge, ki bi pomenili dodatno finančno breme zanje bodisi prek nižje kupnine za NLB v primeru prodajne cene, ki bi bila nižja zaradi tveganj prenesenih deviznih vlog, bodisi zaradi učinka morebitnega krčenja NLB Skupine na njeno vrednost".
A tako v primeru prodaje balkanskih hčera kot tudi odloga privatizacije (in ohranitve omejitev poslovanja) bomo stroške politične odločitve za nespoštovanje zavez nosili predvsem davkoplačevalci in komitenti banke.
Premiki na Balkanu
Ob nejasni usodi NLB-jevih hčera na Balkanu je banka tam v zadnjem času izvedla nekaj lastniških premikov. Poleti je prepolovila kapital NLB Banke Podgorica (s 44 na 20 milijonov evrov), ki je lani sicer poslovala s 5,3 milijona evrov čistega dobička. Razlogov v banki niso pojasnili. "Članica NLB Skupine deluje na strateškem trgu, vse aktivnosti in postopki pa se odvijajo skladno s strateškim načrtom, katerega cilj je okrepiti in optimizirati poslovanje," pravijo v banki.
Že marca letos je banka začela tudi prodajni postopek makedonske hčerinske družbe NLB Nov penziski fond AD Skopje, ki sicer v "kazenskem" členu odločbe Evropske komsiije ni predvidena za prodajo. Podjetje upravlja dva pokojninska sklada v Makedoniji, ki imata skupaj v upravljanju okrog 370 milijonov evrov premoženja. NLB je lastnik 51 odstotkov, preostalo pa ima v lasti njena hčerinska družba NLB Banka Skopje, ki delež prodaja skupaj z ljubljansko matično banko. A v banki napredka ne razkrivajo: "Postopki so v teku," je vse, kar so nam povedali.
6