Četrtek, 20. 10. 2022, 8.47
2 leti, 1 mesec
Planet na obisku
Vabljeni v zeleno deželo žlahtnih gastronomskih zakladov, aktivnih avantur in osupljive narave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Vsak četrtek si na Planetu lahko ob 18.30 ogledate oddajo Planet na obisku. V njej Eva Cimbola za vas raziskuje najlepše kotičke Slovenije in nabira ideje za aktivni večdnevni oddih. Tokrat je obiskala Vipavsko dolino, ki je imela v svoji dolgi in bogati zgodovini več uradnih imen, še več pa neuradnih. Domačini jo skromno imenujejo kar trg, občudovalci številnih izvirov in mostov pa so ji nadeli ime slovenske Benetke.
Pod visokimi kraškimi planotami se v soncu razvaja Vipavska dolina, lepotica, ujeta med alpski, kraški in sredozemski svet. Tu zorijo žlahtni okusi vinskih posebnosti, se širi omamni vonj zorečega sadja in se med zelenimi griči bleščijo slikovite kamnite vasi.
Ko v dolini završi burja, se velja zateči v katero od številnih vinskih kleti in okusiti dobrote, ki jih daje vipavska zemlja. In ko sonce spet poboža pokrajino, je čas za potep, peš ali s kolesom, v vseh letnih časih. To slovensko Trnuljčico, ki se prebuja v vsej svoji lepoti, je opazila tudi svetovno priznana popotniška založniška hiša Lonely Planet, ki jo je uvrstila med top deset destinacij v Evropi, ki jih je vredno obiskati.
Razgled na Vipavsko dolino.
V rajski Vipavski dolini se že tisočletja prepletajo različne kulture. Tu so še vedno žive zgodbe rimskih utrdb, srednjeveških gradov, renesančnih in baročnih dvorcev, tisočletnih krajev, samostanov in cerkva. Tu so doma drugačne skrivnosti. Med največje lokalne znamenitosti spadajo grad Rihemberk nad Branikom, grad Vipavski Križ, rimska utrdba Castra v Ajdovščini in Solkanski most.
Grad Rihemberk nad Branikom stoji na strmem pobočju. Velja za enega najslikovitejših gradov na Slovenskem in je spomenik državnega pomena. Na tem mestu so našli sledi prazgodovinske utrdbe, grad je bil zgrajen konec 12. stoletja, v 13. stoletju pa je bil zgrajen mogočni gotski stolp, ki dominira nad okolico. Kasneje je grad dobil dva obzidna pasova s stolpi, končno podobo pa je gradu dala rodbina Lanthieri, ki ga je v last dobila v sredini 17. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan, mnogo kasneje se je začela njegova prenova, ki je bila z obnovo stavbnega kompleksa deloma končana v letu 2017.
Grad Rihemberk nad Branikom
V Vipavskem Križu, srednjeveškem mestecu in enem najlepših zgodovinsko-kulturnih spomenikov v Sloveniji, so dobro ohranjene ostaline gradu. Iz zapisov lahko sklepamo, da je grad postavil zadnji goriški grof ob koncu 15. stoletja, ko je za obrambo pred vpadi Turkov dal obzidati takratno naselje Križ. Kot utrdba je naselje doživelo svoj razcvet in Križ je v 16. stoletju dobil mestne pravice.
Grad je v upravljanje dobila rodbina Thurn, leta 1605 so ga kupili grofje Attems, ki so v mesto prinesli tudi duhovni in kulturni razcvet. V 19. stoletju so grofje Attems grad opustili. Del gradu je leta 1885 odkupil šolski sklad in ga prezidal v šolo, ki še danes služi svojemu namenu. Obnovljena grajska klet gosti številne kulturne in družabne prireditve.
Grad Vipavski Križ
Blizu Vipavskega Križa pa leži Ajdovščina, eno najbolje raziskanih rimskih območij v Vipavski dolini. Najbrž tudi zato, ker je med vsemi slovenskimi kraji, ki so jih naseljevali Rimljani, le še v Ajdovščini ohranjeno skoraj povsem strnjeno rimskodobno obzidje s štirinajstimi stolpi.
Ko so Rimljani v prvih stoletjih pred našim štetjem ustanovili pomembno središče Oglej (Aquileia) in skozi Vipavsko dolino zgradili cesto v smeri Razdrtega proti Emoni, je na mestu današnje Ajdovščine nastala poštna in tovorna postaja, imenovana mansio Fluvio Frigido (pri Mrzli reki, tj. Hublju).
Kasneje, v 1. stoletju našega štetja, so proti Emoni zgradili novo cesto, ki je vodila čez Col in Hrušico (Ad Pirum). V drugi polovici 3. in na začetku 4. stoletja so v okviru gradnje obrambnega sistema vzhodnih meja ob postaji Fluvio Frigido zgradili novo trdnjavo – Castra, pomembno vojaško središče s stalno vojaško posadko in poveljstvom.
Castra.
Solkanski most pa je s svojim kamnitim lokom razpona 85 metrov največji kamniti ločni most na železniških progah na svetu. Ta tehnična mojstrovina je bila v začetku prejšnjega stoletja, leta 1905, zgrajena kot del znamenite Bohinjske železniške proge, ki je povezala Gorico in Jesenice. Za gradnjo so uporabili 1.960 kubičnih metrov kamna v obliki 4.533 klesanih kamnitih blokov. Promet med Dunajem in pristaniščem v Trstu je po novi progi stekel leta 1906.
Most je bil med prvo svetovno vojno porušen, a so ga po izvirnih načrtih znova postavili in tako še danes služi svojemu namenu. Od leta 1985 je Solkanski most tehniški spomenik in s tem spomeniško zaščiten. Ob poletnih koncih tedna pa čez most še vedno zapelje tudi muzejski vlak s parno lokomotivo, ki ponuja nepozabno vožnjo s pogledom na Sočo, eno najlepših rek v Evropi.
Solkanski most
V oddaji Planet na obisku je Eva Cimbola najprej obiskala vas Slap. Izvedela je namreč, da se v Vipavski dolini na začetku novembra, ko praznik sv. Martina naznani, da so dozorela vina novega letnika, začnejo tradicionalna martinovanja in številni drugi dogodki, posvečeni vinu, ki jih prirejajo vse do božiča.
Običaj je, da vipavski vinarji na pokušino mladega vina in martinovo gostijo povabijo vse, ki so pomagali pri obiranju grozdja, številni vinarji pa vrata svojih vinskih hramov odprejo vsem ljubiteljem vipavskih vin. Nekatere vasi na Vipavskem prirejajo skupna martinovanja, v nekaterih pa na izbrani dan vinarji sočasno povabijo na pokušino v svoje vinske hrame.
V tem času je v Vipavski dolini odprtih več osmic, k okušanju značilnih sezonskih jedi pa vabijo tudi številne priznane gostilne in restavracije.
Odpravila se je tudi na posestvo Rouna, ki ga z z vseh strani objema zelena narava in je približno en kilometer umaknjeno iz vasi Slap. Na družinsko vodenem posestvu so kar deset hektarjev površin namenili vinski trti, ki ji tamkajšnja laporna tla še posebej ugajajo.
Posestvo je znano po svežih vinih, pa tudi po muškatni penini. V vinski kleti, ki je opremljena v slogu tradicionalnih starih vipavskih vinskih kleti, lahko obiskovalci okušajo 12 sort vina. Ukvarjajo se tudi s pridelavo trsnih cepljenk, saj tako lahko za svoje vinograde zagotovijo sadike najvišje kakovosti.
Vinogradi v Vipavski dolini
Vipavska dolina slovi po odličnih vinih in številnih vinarskih posebnostih, ki jo uvrščajo med najbolj privlačne vinorodne okoliše v Sloveniji in širšem srednjeevropskem prostoru. V dveh tisočletjih gojenja vinske trte je Vipavska dolina izoblikovala svojo identiteto, prepoznavno po ohranjenih starih domačih sortah, kamnitih hramih in visoki kakovosti naravne pridelave vina.
V svetovnem merilu izjemno majhen vinorodni okoliš posega po najvišjih mednarodnih priznanjih. Na trenutni lestvici najboljših naravnih vin na svetu po izboru priznane strokovne revije Decanter lahko med najbolje ocenjenimi najdemo kar tri vina iz Vipavske doline.
Vinorodni okoliš Vipavska dolina je najbolj poznan po belih sortnih vinih in po kakovostni beli zvrsti, imenovani vipavec. Med belimi sortami prevladuje rebula, ki ima tudi najdaljšo tradicijo. Zelo priljubljene sorte so sauvignon, malvazija, laški rizling, chardonnay in beli pinot. Posebno mesto med belimi sortami ima avtohtoni zelèn, ki ga njegovi pridelovalci, združeni v Konzorcij zelèn, posebej ščitijo. Na nekaterih kmetijah boste lahko našli tudi sivi pinot, rumeni muškat in zeleni sauvignon.
Rdečih sort je v Vipavski dolini manj, a tudi te zelo dobro uspevajo. Prevladujoča rdeča sorta je merlot, ki je v Vipavski dolini nepogrešljiva osnova odličnih rdečih zvrsti, v večini kleti pa boste našli tudi cabernet sauvignon. Med priljubljenimi rdečimi sortami so še barbera, refošk in modri pinot. V nobeni drugi vinski deželi ne boste našli toliko starih sort. V Vipavski dolini je ta izjemna dediščina zelo cenjena.
Z veliko ljubezni, vztrajnosti in trsničarskega znanja je vipavskim vinarjem uspelo ohraniti lepo število starih domačih sort, ki so prave zvezde vipavske vinske ponudbe. Vinske sorte Vipavske doline pa je leta 1844 prvi opisal duhovnik Matija Vertovec v svoji strokovni knjigi o vinarstvu.
Eva se je nato v oddaji odpravila tudi po učni pešpoti v Renčah. Goriška s svojim čezmejnim prostorom, z reko Sočo in Trnovsko-Banjško planoto pa dodaja še nekaj drugačnih priložnosti. Ste se ob pogledu na razgiban relief odločili, da bi s strto porasle griče, zanimive kraje, gradove in druge znamenitosti radi raziskovali s kolesom? Nič lažjega. Kolo si lahko izposodite pri enem od lokalnih ponudnikov, zanimivih kolesarskih poti pa je v rajski dolini tudi dovolj.
Bi svoj pohodniški dan radi popestrili z nečim zares drugačnim? Poletite! Z dveh priljubljenih odskočišč, na Lijaku in Kovku, se lahko z roba Trnovske planote spustite s padalom, v tandemu z izkušenim vodnikom. Tudi kolesarski dan lahko končate drugače kot običajno, z več adrenalina. Lahko obiščite Soča fun park ali se odločite za skok z elastiko z mostu v Solkanu.
Ljubitelji ribolova, jahanja in športnega plezanja lahko v Vipavski dolini in na Goriškem najdete presenetljivo lepe priložnosti za aktiven dan. Ljubitelji ribolova, jahanja in športnega plezanja lahko v Vipavski dolini in na Goriškem najdete presenetljivo lepe priložnosti za aktiven dan.: Aktivnosti na prostem skozi vse leto najdete tudi na tej povezavi: https://www.vipavskadolina.si/aktivno. Za vodne športe je jesen že malce prehladna, a si jih velja zapomniti za prihodnje poletje. Vse preostale aktivnosti pa so pri nas na voljo dobesedno čez vse leto. Za aktivne poletja še ni konec .... Povabilo za jesensko odkrivanje destinacije pa je oddaljeno le klik stran: https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2022/podaljsaj-si-poletje-september-2022.
Vipavska dolina ponuja aktivnosti za kolesarje, pohodnike, jadralne padalce in ribiče.
Prazna vreča ne stoji pokonci, in ker ta znani slovenski rek pomeni, da je treba kaj (dobrega) pojesti, se ob raziskovanju kulturnih in naravnih posebnosti Vipavske doline ustavite še pri prijaznih domačinih, na turističnih kmetijah ali v izbranih restavracijah, kjer vam bodo z veseljem ponudili katero od značilnih vipavskih jedi in dobrot.
Med njimi vsekakor velja poskusiti pravo vipavsko joto, pa na burji sušen vipavski pršut, sladkosnedneži pa boste na svoj račun prišli z odličnimi štruklji in štrudlji iz okusnega vipavskega sadja. Če iščete pravo gurmansko doživetje, lahko obiščete izbrane restavracije Vipavske doline. Eva se je v zadnjem delu oddaje odpravila na izletniško kmetijo Bača pri Dornberku, kjer dvakrat na leto prirejajo osmico, enkrat v pomladnem in enkrat v jesenskem času. Ponujajo tipične vipavske jedi, domače vino in suhomesnate izdelke.
Vzemi si čas. Za aktivno raziskovanje. Moja Slovenija.
