SiolNET. Novice Zdravje za jutri
Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb
  • Messenger
  • Messenger
10. strateška konferenca Vrednost inovacij

Umetna inteligenca lahko reši 40 tisoč življenj na leto

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

Epidemija je močno razgalila problem sistematičnega pristopa pri digitalizaciji v zdravstvenem sistemu. Ena izmed ključnih rešitev je sistematična digitalizacija s poenotenim beleženjem podatkov in njihova kakovostna obdelava, ki omogoča sistemske usmeritve odločevalcev, lažji dostop do kakovostnih podatkov za zdravstveno osebje, lažje povezovanje različnih organizacij, zavodov, zdravnikov in boljšo kakovost zdravstvene oskrbe za prebivalce. Napredek na tem področju prinaša celovitejšo oskrbo bolnikov, tudi na daljavo, na dolgi rok pa v zdravstveni sistem prinaša prihranke ter pripomore k njegovi odpornosti.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb je že deseto leto zapored organiziral strateško konferenco Vrednost inovacij, kjer so pod pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja poskušali ponuditi uvid v novosti na področju farmacije in zdravstva. Letos so z uglednimi govorci in gosti naslovili področje digitalizacije in uporabe podatkov.

Letošnji slogan konference je bil 'Z digitalno transformacijo v informirano odločanje v zdravstvu'.

vrednost inovacij Forum farmacevtov Foto: Žiga Intihar "Pomembna je vsaka informacija, ki jo zdravnik pridobi hitreje po zaslugi urejenih baz podatkov. Pomembna je vsaka ura, ki jo lahko medicinska sestra nameni obravnavi bolnikov namesto urejanju podatkov, in pomemben je vsak dan, ki ga lahko inovativna farmacevtska podjetja namenijo razvijanju novih zdravil namesto neskončni birokraciji," je v uvodnem pozdravu povedal mag. Jurij Stariha, predsednik uprave Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb. "Cilj družbe mora biti povrnitev zaupanja v znanost. Takšni dogodki krepijo zaupanje v znanost," je prepričan Janez Poklukar, minister za zdravje.

Digitalizacija kot hrbtenica za najboljše rezultate zdravljenja

vrednost inovacij Forum farmacevtov Foto: Žiga Intihar

"Medicinske tehnologije so vse tehnologije, ki se lahko uporabljajo za izboljšanje življenja posameznikov z različnimi boleznimi. Naša industrija v Evropi predstavlja trg, vreden 140 milijard evrov, zaposlujemo 760 tisoč ljudi, v industriji je največ malih in srednjih podjetij, in ponosno smo na to, da smo inovativni sektor, kar se meri s številom patentnih prijav," je povedal Michael Strübin, direktor digitalnega zdravja pri MedTech Europe (evropsko trgovsko združenje za industrijo medicinske tehnologije).

Predstavil je poročilo o umetni inteligenci v medicinskih tehnologijah. Uporabljajo jo različne naprave, ki jih nosimo na telesu, in spremljajo naše gibanje ter predvidijo padce, odpoved srca. "Tako se izboljša kakovost življenja. Obstajajo algoritmi, ki lahko odkrijejo raka na dojki ali koronarno-arterijsko bolezen in druge patologije. Izračunali so, da umetna inteligenca lahko reši 40 tisoč življenj na leto. To prestavlja prihranke v višini 200 milijard evrov oziroma 500 tisoč dodatno zaposlenih zdravstvenih delavcev," je navedel Michael Strübin.

Zdravstveni podatki spodbujajo inovacije

vrednost inovacij Forum farmacevtov Foto: Žiga Intihar Podatke je treba povezati, da bodo na voljo vsi podatkovni viri, ki omogočajo poizvedbo po vseh podatkovnih bazah. Evropska komisija namerava vse podatke združiti v enotni prostor zdravstvenih podatkov. Obstajajo že številne mreže, kjer je mogoče priti do ustreznega zdravstvenega podatka po celotni EU, registri, ki že povezujejo te podatke, ter nacionalne infrastrukture. Številni podatki pa so na voljo v posameznih sektorjih, ki še niso vključeni v združeno okolje.

"Vsi se staramo, število bolezni pa se povečuje, kar je vedno večje breme za naš zdravstveni sistem. Zavedamo se vseh neenakosti na področju zdravstva v posameznih državah, zato je treba zagotoviti enakopraven dostop do zdravstva. Pri tem nam lahko pomagajo zdravstveni podatki. Skušamo zgraditi velike nebotičnike podatkov," je povedal prof. dr. Dipak Kalra, predsednik Evropskega inštituta za inovacije skozi zdravstvene podatke, in dodal, da je pomembno tudi, da imajo državljani ustrezno znanje, da določijo in nadzirajo dostop do svojih zdravstvenih podatkov.

Naj Evropa postane vodilna na področju znanosti o življenju

Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) Foto: Žiga Intihar "Podatki so pomembni za zdravnike in bolnike ter za raziskave in klinična preskušanja. Veselimo se ambicije po enotnem evropskem podatkovnem prostoru. Treba je izkoristiti vse prednosti digitalizacije, ki omogoča opolnomočenost pacientov, ki na ta način lahko prevzamejo odgovornost za upravljanje z boleznijo. Zagotoviti moramo standardizacijo, primerljivost podatkovnih virov in konsistentnost pri izmenjavi podatkov. Treba je zagotoviti zaupanje in skladnost, spodbujati posameznike, da si zagotovijo izmenjavo podatkov, hkrati pa je treba zagotoviti tudi preglednost. Ljudem je treba zagotoviti, da je izmenjava podatkov varna," pa je poudarila Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA). Po njenem mnenju bo boljši dostop do podatkov zelo pripomogel k celostnemu zdravljenju. Na področju farmacije so podatki namreč bistvenega pomena zaradi inovacij.

Finska – evropski vzor inovativne uporabe zdravstvenih podatkov

Dr. Minna Hendolin Dr. Minna Hendolin Foto: Žiga Intihar

Vodilna strokovna sodelavka za zdravstvene podatke v finski fundaciji za inovacije Sitra dr. Minna Hendolin je predstavila upravljanje s temi podatki v Sitri, ki velja za evropski vzor obdelovanja podatkov.

"Zdravstveni sistemi so pod pritiskom zaradi demografskih sprememb in vse višjih stroškov, ki sledijo temu. V času pandemije se svet spoprijema s kompleksnimi in težko opredeljivimi izzivi. Finska je med vodilnimi na področju digitalizacije storitev. Imamo inovacijske rešitve, ki so zasnovane na znanju. Prednosti Finske izhajajo iz pragmatičnega razvoja sistema IT v zdravstvenem varstvu. Zgodovinsko smo zavezani razvoju kompetenc na področju IT in imamo spodbuden ekosistem za zagonska podjetja," je povedala dr. Minna Hendolin. Opisala je nacionalno službo KANTA, ki deluje kot repozitorij podatkov o pacientih in kot podatkovna banka, prek katere zdravstveni delavci lahko dostopajo do podatkov in jih tam tudi hranijo.

Digitalizacija – temelj za doseganje najboljših rezultatov zdravljenja

Bogdan Tušar, v. d. generalnega direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na ministrstvu za zdravje Bogdan Tušar, v. d. generalnega direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na ministrstvu za zdravje Foto: Žiga Intihar

Ministrstvo za zdravje prepoznava digitalizacijo kot eno zelo pomembnih področjih, zato je zasnoval nov direktorat, ki se bo ukvarjal z zakonodajo, kakovostjo v zdravstvu, dolgotrajno oskrbo in digitalizacijo.

"Epidemija je spremenila podobo zdravstva na področju digitalizacije. Na področju e-zdravja se je uporaba digitalne tehnologije potrojila v primerjavi z leti pred epidemijo. Prvi koraki na področju digitalizacije so se pri nas začeli leta 2005. Leta 2015 je sledil veliki 'bum', ko smo uvedli e-naročanje in e-recept, nikoli pa nismo imeli dolgoročne strategije, kaj razvijati in s kakšnimi sredstvi. Smo v pripravi nove strategije za naslednje desetletno obdobje v Sloveniji. Vključiti moramo izvajalce, paciente in druge institucije," je poudaril Bogdan Tušar, v. d. generalnega direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na ministrstvu za zdravje. Cilj digitalizacije zdravstva je enoten zdravstveni karton. Dotaknil se je tudi finančne plati. Po njegovih besedah gre pri nas en odstotek sredstev za digitalizacijo zdravstva, v tujini je ta delež kar štirikrat večji.

Pomemben izziv je zbiranje podatkov za različne namene

Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije Foto: Žiga Intihar Slovenija je že pred pandemijo zbirala ogromno zdravstvenih podatkov, in sicer za sekundarno uporabo.

"Slovenski podatki so dobro dosegljivi v primerjavi z drugimi državami. To je potrdila tudi revizija Svetovne zdravstvene organizacije konec leta 2019, ko so ugotovili, da so podatki pri nas dobro razpoložljivi, imamo pa težave s financiranjem podatkov in z zakonodajo, ki je na tem področju okorna in zastarela. Pomemben izziv je zbiranje podobnih podatkov za različne namene, ki jih uporabljajo NIJZ in zavarovalnice. Včasih pride lahko do napačnih interpretacij," je uporabo podatkov pri nas predstavila Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije.

Za lažjo primerjavo med Finsko in Slovenijo je navedla še dejstvo, da so pri nas ti podatki na voljo brezplačno, medtem ko so na Finskem precej dragi.

"Ključni sta kakovost in interoperabilnost podatkov, s čimer se v Sloveniji ukvarjamo že več let. Smo na zelo dobri poti, saj ministrstvo za zdravje, ZZZS in NIJZ dobro sodelujejo," je še dodala Metka Zaletel.

Strukturirani podatki za več kot dva milijona oseb

Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Foto: Žiga Intihar

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pokriva večinski del stroškov zdravstva v javnozdravstveni mreži. Zavod za te namene zbira velike količine podatkov.

"Že od leta 2013 imamo vse podatke vseh zdravstvenih storitev v strukturirani obliki. To so podatki za več kot dva milijona oseb, 18 milijonov receptov letno, pol milijona medicinskih pripomočkov in 15 milijonov obiskov na primarnem nivoju … To zagotavlja osnovo za napovedi, kako najbolje razporediti zelo omejena sredstva. Pred nami je veliko možnosti za izboljšavo. Na nivoju izvajalcev zdravstvenih storitev je treba bolj natančno zbirati stroške po pacientu, ki so podlaga za oblikovanje cen. Podatke je treba bolje uporabljati kot celoto in jih bolj integrirati med sabo," pa je povedala Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Nove prebojne terapije in tehnologije na obzorju

Prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in redni profesor za področje biokemije in molekularne biologije na Univerzi Ljubljani Prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in redni profesor za področje biokemije in molekularne biologije na Univerzi Ljubljani Foto: Žiga Intihar

Prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in redni profesor za področje biokemije in molekularne biologije na Univerzi Ljubljani je predstavil delovanje kemijskega inštituta in možnosti za inovativne farmacevtske pristope, ki jih razvijajo skupaj z različnimi deležniki.

Prof. dr. Borut Štrukelj, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Prof. dr. Borut Štrukelj, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Foto: Žiga Intihar Prof. dr. Borut Štrukelj, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani je predstavil prihodnost tehnologije RNA in možnosti razvoja novih zdravil z omenjeno tehnologijo. Udeleženci konference pa smo lahko spoznali prvega humanoidnega robota za podporo pri bolnišnični oskrbi, imenuje se Frida.  "Uporabimo ga lahko v kliničnem okolju, za boljše odločitve v klinični oskrbi, lahko deluje kot digitalni pomočnik osebju," je povedal dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Frida in dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Frida in dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Foto: Žiga Intihar

Prednosti digitalizacije in izmenjave podatkov za bolnike

digitalizacija

Tudi pacienti morajo imeti možnost predstaviti pogled na tako pomembno področje. "Ni več vprašanje, ali digitalizacijo potrebujemo, ampak, kaj naj naredimo, da bomo kot družba imeli največ od nje? Dogaja se pred našimi očmi, če jo razumemo ali ne. Res pa je, da osebnega stika ne more nadomestiti. Omogoča nam komuniciranje na daljavo. Prednost za bolnike je tudi v tem, da se bodo končno lahko poenotili informacijski sistemi različnih zdravstvenih ustanov po državi," je izpostavila Maja Južnič Sotlar, podpredsednica združenja EuropaColon Slovenija.

Podatki iz resničnega življenja do zdaj skoraj nismo govorili, so pa po mnenju Južni Sotlarjeve zelo pomembni. "Generirajo jih bolniki sami, pomembni pa so, ker prispevajo k izboljšanju zdravljenja, kar je pomembno pri redkejših boleznih." Smer prihodnosti je po njenem mnenju individualna prilagoditev zdravljenja posameznega bolnika.

Mag. Barbara Stegel Mag. Barbara Stegel Foto: Žiga Intihar

"Kar je bilo včeraj nemogoče, je danes realnost," je konferenco zaključila mag. Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. Razvojne prednosti inovacij so po njenih besedah lahko kapitalizirale tiste družbe, ki so jih sprejele pravočasno in jih smiselno spustile v svoje prakse.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum) združuje vodilna svetovna farmacevtska podjetja in je predstavnik inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji.
Gregor Cuzak Novice "Če pacient želi, lahko zase poskrbi bolje kot nekoč" telemedicina Novice "Korona je dala veter v jadra digitalizacije zdravstva" Petra Došenović Bonča Novice Veliko bo treba investirati tudi v koordinacijo zdravstvenega sistema, ne samo v zmogljivosti izvajalcev EFPIA Nathalie Moll Novice Načrti za pripravljenost na pandemijo sproženi že konec leta 2019 Covid-19 raziskave Novice Vedno bližje še učinkovitejšemu obvladovanju najhujših bolezni  
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin