Aktivno državljanstvo
umetna inteligenca
Petek, 6. 6. 2025, 4.00
1 dan, 9 ur
Aktivno državljanstvo
Vsaka deseta srednješolka meni, da je zasvojena s spletno pornografijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,64
Posledice dogajanja na spletu so za samopodobo lahko pogubne, saj mladostniki navajajo, da je ena od najslabših izkušenj, kar si jih lahko zamislijo, izključitev iz zasebne skupine sošolcev na družbenem omrežju, čemer sledi norčevanje na spletu.
Glede uporabe tehnologije ni več dileme za ali proti, sedaj se bolj osredotočamo na različne oblike težav, ki nastajajo z njeno uporabo – pretiravanje, zlorabe, spletne prevare ... Kaj lahko naredimo? Svetuje Rok Gumzej, strokovni sodelavec centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta Logout.
"Lahko gre bodisi za prekomerno rabo, bodisi problematično rabo tehnologije ali pa različne spletne prevare. K nam hodijo družine in posamezniki širokega starostnega razpona," pravi Rok Gumzej, strokovni sodelavec centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta Logout, sicer pa socialni pedagog. "Najmlajša oseba, ki smo jo obravnavali, je imela pet let, najstarejši pa je bil 86-letni gospod, ki ga je k nam pripeljala njegova 83-letna žena," dodaja Gumzej.
Nima se smisla slepiti, da naših otrok in mladostnikov nekaj ne zanima, ker vedo, da je škodljivo in tega ne iščejo. "Vsebine najdejo nas, ne nujno mi njih! Tako pride do tega, da spletne vsebine odkrivamo, če hočemo ali ne. Te pa so lahko tudi tvegane," opozarja Rok Gumzej s centra Logout.
Starši se soočajo z različnimi dilemami. Kaj njihov otrok počne cele dneve na računalniku, je ena od blažjih. Huje postane, ko otrok reče, da ne potrebuje šole, ker bo denar služil preko spleta.
"Imeli smo primer 14-letnice, ki je staršem rekla, da se ne bo več učila, saj lahko za dober denar prodaja svoje fotografije in posnetke na eni od plačljivih platform, kjer uporabniki iščejo tudi spolno obarvane vsebine," je povedal Gumzej. Ali pa, ko se mladi cele noči pogovarjajo s tujci oziroma imajo domnevno celo ljubezensko razmerje z nekom iz tujine.
Zasvojenost z digitalnimi vsebinami
Ne gre za splošno zasvojenost, pač pa posameznik postane odvisen od določenih vsebin. Poleg splošne zasvojenosti z internetom in družbenimi omrežji strokovnjaki opozarjajo na zasvojenost z igranjem videoiger, igrami na srečo in pornografijo.
Nima se smisla slepiti, da naših otrok in mladostnikov to ne zanima, ker vedo, da je škodljivo in tega ne iščejo. "Vsebine najdejo nas, ne nujno mi njih! Tako pride do tega, da spletne vsebine odkrivamo, če hočemo ali ne. Te pa so lahko tudi tvegane," opozarja svetovalec.
Približno 15 odstotkov srednješolcev zase denimo meni, da so zasvojeni s pornografijo, med dekleti je delež desetodstoten. Kot pravi Gumzej, tu ne gre za to, da bi z nekakšnimi testi dokazovali to zasvojenost, bistveno je, da imajo sami občutek, da je tega preveč.
Njegovo veličanstvo – algoritem
Ni nujno, da sami vemo, kaj so naše potrebe, saj nam jih danes zapovedo algoritmi spletnega prostora, opozarja Gumzej.
O tem, kako vseobsegajoče so algoritmi že pred leti prevzeli naša življenja, priča ameriški primer izpred desetletja, ko je 16-letnica na dom začela dobivati oglase za opremo za dojenčka. Njen nekoliko konservativen oče se je zaradi tega močno jezil v smislu "Kaj se vendar grejo!", a se je nato izkazalo, da je hči v resnici noseča. Najbrž je o svojem stanju poizvedovala prek spleta, algoritem pa je to ujel.
Morda se še vedno sprenevedamo, da po spletu sami svobodno iščemo vsebine in stike. Pa jih res? "Kar 70 odstotkov vseh ogledanih videov na platformi Youtube pride s strani Youtube predlogov. Skoraj 97 odstotkov posnetkov na Tik Toku je gledanih na ForYou strani, torej predvajanih s strani algoritma. Facebook večinski del novic predlaga na podlagi algoritma in ne na podlagi že videnih strani," našteva Gumzej kot dokaz, da nam življenje vse bolj kroji tehnologija, namesto da bi nam služila.
In še en podatek: 39 odstotkov mladih žensk med 17 in 23 leti je na vprašanje, kaj je najbolj verjeten način, ki jih prepriča v nakup, navedlo, da je to video na TikToku.
Če je za srednje generacije najbolj uporabljan iskalnik Google, pa gredo današnji otroci po informacije na TikTok. Lahko da bodo te uporabne ali pa povsem zgrešene.
"Niti guglamo ne več, saj podatki kažejo, da v EU v 60 odstotkih iskanj sploh ne klikamo več na ponujene povezave, ampak vzamemo prvi odgovor, ki nam ga iskalnik ponudi," ponazarja nagle spremembe Gumzej.
Statistike so neizprosne
"Več kot devet odstotkov mladostnikov kaže znake zasvojenosti z videoigrami, pri čemer je delež pri fantih skoraj trikrat večji kot pri dekletih. Sicer pa je raziskava med 11, 13, 15 in 17-letniki pokazala, da jih približno četrtina igra vsak dan ali skoraj vsak dan. Še več, na dan ko so mladostniki igrali, jih je več kot polovica temu namenila dve do tri ure ali več svojega časa," pojasnjuje Gumzej. Pomenljivo je tudi, da se od 11. do 15. leta pomembno zvišuje odstotek tistih, ki igrajo dve do tri ure dnevno.
Z digitalnim razvojem se spreminjajo tudi trendi. V centru Logout opažajo, da narašča delež igralcev mobilnih videoiger. Te so pogosto brezplačne (Free-to-play) ali celo ponujajo možnost zaslužka (Play-to-earn).
Vendar pa igre vsebujejo čedalje več mehanik iger na srečo, pa tudi starostne omejitve iger se redko upoštevajo. Prav tako se igre pojavljajo kot platforme za ustvarjanje (Fortnite, Roblox), kjer igralci sami soustvarjajo in igrajo igre, a kritiki navajajo, da na njih ne prihaja le do spolnih, temveč tudi do finančnih zlorab otrok. V osnovi so morda igre v resnici brezplačne, a so zasnovane tako, da igralce sčasoma premamijo v manjše nakupe – mikrotransakcije – z realnim denarjem.
Starši otrok bi si morali postaviti nekaj vprašanj – glede starostne omejitve, morebitnih opozoril zaradi vsebine igre, za koliko igralcev je in kako stopijo v stik, kakšna čustva vzbuja in nenazadnje, ali med igranjem omogoča nakupe. Ena od spletnih strani, kjer lahko preverijo vsebino, je denimo Common Sense Media.
"V resnici ni treba poznati vseh iger, pomembno pa je znati otrokom postavljati vprašanja in odpirati pogovor. Vprašamo jih, kaj jim je v igri všeč in kaj ne, kako dobro jim gre, kaj jih v igri živcira, kaj naredijo, če na primer izgubijo ali zmagajo tri igre zapored, kako se spopadajo s porazom oziroma zmago in podobno," svetuje Gumzej.
Grooming – prikrita manipulacija
Ena od nevarnosti, ki na uporabnike preži v digitalnem (pa tudi resničnem) svetu, je grooming. Gre za proces postopne manipulacije in pridobivanja zaupanja, ki ga storilci uporabljajo za izkoriščanje otrok in ranljivih oseb. Proces poteka v več fazah, vsekakor pa sodi med kazniva dejanja.
Storilec z žrtvijo najprej vzpostavi stik prek družbenih omrežij, iger ali forumov. Zaupanje si pridobiva z gostobesedno uporabo pohval, skupnih interesov in skrivnosti, s katerimi vzpostavi bližino. Nadaljuje počasi s tem, da žrtev spodbuja k ločitvi od družine in prijateljev, nato pa postopno uvaja spolne ali izkoriščevalske vsebine, s čimer se neprimerno vedenje normalizira. Žrtev nato storilcu na primer pošlje neprimerno fotografijo. "V istem trenutku maske padejo, vsa prijaznost izpuhti, sledita izsiljevanje in nadzor, storilec pa žrtvi grozi ali zahteva podkupnino, s čimer nad njo ohranja nadzor," pojasnjuje Gumzej.
Pomembno je, da damo otrokom in mladostnikom vedeti, da smo vedno na voljo za pogovor in da jim bomo pomagali, ne glede na to, kako grozna je po njihovem stvar, ki se jim je zgodila.
Nadomestek za druženje – družbena omrežja
Več kot tretjina mladostnikov (36 odstotkov) je skoraj ves čas v stiku s svojimi prijatelji preko spleta, pri čemer je najvišji delež pri 15-letnih dekletih, kar 44 odstotkov. Vsak deseti mladostnik kaže znake pretirane in kompulzivne uporabe družbenih omrežij, med njimi pred fanti nekoliko prednjačijo dekleta.
O pasteh pretirane uporabe družbenih omrežij je bilo že veliko napisanega. Alarmantno je, da skoraj polovica najstnikov primerja svoj obraz in telo s popolnimi, digitalno polepšanimi podobami spletnih vplivnežev.
A kako škodljiv je lahko vpliv nekritičnega spremljanja omrežij, kaže podatek, da 18 odstotkov osnovnošolcev in 23 odstotkov srednješolcev razmišlja o plastični operaciji, da bi izboljšali svoj videz.
Posledice dogajanja na spletu so za samopodobo lahko pogubne, saj mladostniki navajajo, da je ena od najslabših izkušenj, kar si jih lahko zamislijo, izključitev iz zasebne skupine sošolcev na družbenem omrežju, čemer sledi norčevanje na spletu.
V centru Logout opažajo, da naraščajo težave pri navezovanju stikov prek "tradicionalnih" pristopov in da mladi nasprotujejo "tradicionalnim" potem do uspeha, denimo študiju, kar gre z roko v roki z naraščanjem nerealnih pričakovanj do sveta.
Težav, ki izvirajo iz pretirane uporabe interneta, pa se še kako dobro zavedajo tudi mladi uporabniki, saj skoraj tri četrtine osnovnošolskih najstnikov poroča, da se počutijo prezasedene z internetom, družbenimi omrežji in telefonom. Skoraj polovica v tej starostni skupini toži, da jim zaradi uporabe prej naštetega primanjkuje spanca, pri dekletih in starejših najstnikih je ta delež še večji.
Tudi tu bi morali starše zanimati starostna omejitev aplikacije, vsebina, kako je z zasebnostjo profila, kako vzpostavljamo stik na omrežju, možnost nakupovanja, kakšna čustva vzbuja ter koga pravzaprav spremljajo njihovi otroci.
Nekaj gnilega je v naših glavah
Skupaj z digitalnimi trendi prihajajo tudi neželeni pojavi. Eden od njih je tako imenovani "Brain rot", ki je lani celo postala beseda leta univerze v Oxfordu.
Dobesedni prevod bi se glasil gniloba možganov, nanaša pa se na domnevno poslabšanje človekovega duševnega ali intelektualnega stanja, zlasti kot posledica pretiranega uživanja vsebin (danes zlasti spletnih), ki veljajo za banalne ali nezahtevne.
Zakaj mladi tako slepo sledijo spletnim vsebinam?
Ljudje imamo tri osnovne potrebe po potrditvi – po kompetentnosti, avtonomnosti in pripadnosti.
Če se denimo prej uspešen najstnik znajde v šolskih težavah, bo potrebo po kompetentnosti, torej občutek, da je v nečem dober, da mu stvari gredo, začel iskati nekje, kjer ga bo zelo enostavno dobil. Zelo pogosto so to tekmovalno obarvane videoigre, ki so narejene tako, da uporabniku dajo občutek dosežka. "Bolje ko igram, boljše nasprotnike imam. Če se mi kdaj zalomi in bom padel po rangu, bom dobil slabše nasprotnike, ki jih bom spet premagoval. Ta občutek me drži v igri, da se vedno znova vračam, ker hitro ter razmeroma brez truda dobim občutek napredka," razlaga mehanizem Gumzej.
Dodaja, da so tudi družbena omrežja vse bolj podvržena igrifikaciji, kar pomeni, da niso več toliko namenjena komunikaciji in povezovanju, pač pa z mehaniko igre vežejo uporabnike nase.
Željo po avtonomnosti, da lahko svoja dejanja samostojno izbira, bo najstnik morda udejanjal z vedno več upora proti avtoritetam. Digitalni svet je tako idealno polje za umik pred starši, kamor ti nimajo vstopa.
Mladi si tudi naivno predstavljajo, da se bodo preko digitalnih vsebin lahko brez muke finančno osamosvojili. "Najprej so vsi želeli biti e-športniki, sledilo je objavljanje streamov, nato so se pojavili vplivneži – saj samo nekaj reklamiraš, posnameš nekaj posnetkov in s tem služiš –, potem pa še bajni zaslužki brez napora s kriptovalutami," našteva svetovalec.
Občutek pripadnosti bo mladostnik poskušal dobiti tako, da bo za vsako ceno želel postati del skupine, pa čeprav bo to digitalno, s pomočjo umetne inteligence generirana družba.
Neko 14-letno dekle je poročalo, da se je zaradi občutka osamljenosti zapletlo v "razmerje" s pogovornim robotom, plodom umetne inteligence, navaja Gumzej. Bil je odličen sogovornik, ravno prav razumevajoč in prijazen. "Na koncu je imela občutek, da se je v robota zares zaljubila," pa na manj prijetne strani digitalizacije opozarja Gumzej.
