SiolNET. Trendi Odnosi
2,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Digitalna zasvojenost: ko svojega življenja ne moreš več nadzorovati

2,15

termometer

zavod Logout
Foto: Ana Kovač

"Uporaba digitalne tehnologije tako kot pripomočka kot tudi za zabavo je v redu, če gre pri tem za uravnoteženost. Pomembno je, da se ob tem čez dan posvetimo tudi intimnejšim, osebnim odnosom, delu ali učenju …" pravi psihologinja Špela Reš iz zavoda Logout. Uporaba digitalnih tehnologij namreč lahko pripelje tudi do zasvojenosti.

V strokovni obravnavi v centru za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout ločujejo med prekomerno uporabo tehnologij ter digitalno zasvojenostjo. "V prvem primeru oseba preveč časa posveti napravam," pojasnjuje Franja Gros, prav tako psihologinja, svetovalka iz centra Logout.

Kaj je prekomerna časovna raba interneta?

"Obstajajo strokovne smernice, ki glede na starost podajajo okvirje, koliko časa naj bi posameznik preživel na napravi za zabavo. Vendar pa čas ni vedno kriterij, temveč tudi to, kako tovrstne aktivnosti vplivajo na druga področja življenja," razumevanja prekomerne rabe interneta pojasnjuje psihologinja Špela Reš. Pri digitalni zasvojenosti oseba nima več nadzora nad drugimi področji življenja, kar se kaže v zanemarjanju šolskih obveznosti oz. dela, zmanjšanju družabnosti in hobijev in manj spanja, ki ga izriva uporaba naprave. Pri digitalni zasvojenosti oseba nima več nadzora nad drugimi področji življenja, kar se kaže v zanemarjanju šolskih obveznosti oz. dela, zmanjšanju družabnosti in hobijev in manj spanja, ki ga izriva uporaba naprave. Foto: Ana Kovač

Pri prekomerni rabi interneta motiva, za kar je pogosto razlog dolgčas ali nestrukturiran čas, ni tako zapleteno prepoznati, medtem ko so pri zasvojenosti vzroki globlji, pravita sogovornici.

"Oseba v tem primeru rešuje določeno stisko, težave in ker se z njimi težko spopade, želi zbežati. V tem primeru k določenim vsebinam, ki jih sprožajo ugodje," je jasna strokovnjakinja Špela Reš.

Pri zasvojenosti oseba nima več nadzora nad drugimi področji življenja, kar se kaže v zanemarjanju šolskih obveznosti oz. dela, zmanjšanju družabnosti in hobijev in manj spanja, ki ga izriva uporaba naprave. A ker je, kot še pravi Špela Reš, digitalna zasvojenost za razliko od drugih oblik zasvojenosti družbeno bolj sprejemljiva, je marsikdo mogoče niti ne prepozna. A je tudi pri tovrstnih težavah pomembno, da si poiščemo pomoč, je sporočilo psihologinj. Ob tem pa ima pomembno vlogo tudi preventiva.

"Vsakič, ko nekaj objavljaš, predstavljaš sebe in svoje vrednote, nekoga spuščaš v svojo bližino. Pomembno je, da se tega zavedamo," o zavedanju o ustvarjanju spletne identitete pravi psihologinja Reš iz zavoda Logout. "Vsakič, ko nekaj objavljaš, predstavljaš sebe in svoje vrednote, nekoga spuščaš v svojo bližino. Pomembno je, da se tega zavedamo," o zavedanju o ustvarjanju spletne identitete pravi psihologinja Reš iz zavoda Logout. Foto: Ana Kovač

Priporočila o uporabi spleta

Na vprašanje, kdaj je pravi čas za otrokovo uporabo mobitela in drugih naprav, v centru Logout odgovarjajo tudi v brezplačni knjižici, ki je nastala v sodelovanju s Telekomom. V njej so zbrani nasveti za pomoč staršem pri vzgoji otrok v digitalnem svetu.

Otrok do tretjega leta starosti naj nima stika z mobitelom, tablico in računalnikom, svetujejo v publikaciji z naslovom Moja prva pogodba, medtem ko predšolskemu otroku, staremu od tri do šest let, mobitel že lahko predstavimo, vendar priporočajo njegovo rabo le v prisotnosti staršev. Čas za zaslon naj bo omejen na največ 25 minut na dan.

Pravi čas za nakup naprave

Otroke, stare od šest do devet let, tehnologije vse bolj zanimajo, zato je to pravi čas za resen pogovor o mobitelu in drugih elektronskih napravah in za postavljanje jasnih pravil v zvezi z njimi, čeprav otrok naj še nim Zelo pomembno je, da odrasli, četudi niso odraščali s tehnologijami, obdržijo svojo vlogo in do določene starosti postavljajo pravila. Do 14. leta je popolnoma na mestu, da starš pove, kakšni so pogoji uporabe naprave za zabavo, poudarjata svetovalki Špela Reš in Franja Gros iz centra Logut. Zelo pomembno je, da odrasli, četudi niso odraščali s tehnologijami, obdržijo svojo vlogo in do določene starosti postavljajo pravila. Do 14. leta je popolnoma na mestu, da starš pove, kakšni so pogoji uporabe naprave za zabavo, poudarjata svetovalki Špela Reš in Franja Gros iz centra Logut. Foto: Ana Kovač a svoje naprave.

Čas za nakup mobitela je med devetim in 11. letom: "Pravila glede tehnologij naj bodo čim jasnejša, da jih bo otrok sčasoma lažje ponotranjil. Ne pozabite posledic (kazen in nagrada). Priporočamo podpis prve pogodbe, nato pa spremljajte, v kolikšni meri se otrok drži dogovorjenega. Pri tem si pomagamo z nalepkami, ki jih otrok prejme ob tedenskem ali mesečnem upoštevanju zapisanih dogovorov."

"Lahko se tudi sami dogovorite za način nagrajevanja. Če se otrok ne drži pravil, mu odvzamemo napravo za vsaj 24 ur. Prepričajte se, da je otrok opravil vse obveznosti, preden se ukvarja z mobitelom. Poskusite čim več družinskega časa preživeti brez elektronskih naprav. Čas za zaslonom, namenjen zabavi, omejite na največ 45 minut na dan."

V našem času je pomembna tudi e-vzgoja, katere del je tudi vednost o tem, kaj in kako otroci ter mladostniki objavljajo, kakšne posledice ima to za posameznika ter ne nazadnje, kako lahko že kot starši z različnimi objavami gradijo spletno identiteto otroka. V našem času je pomembna tudi e-vzgoja, katere del je tudi vednost o tem, kaj in kako otroci ter mladostniki objavljajo, kakšne posledice ima to za posameznika ter ne nazadnje, kako lahko že kot starši z različnimi objavami gradijo spletno identiteto otroka. Foto: Ana Kovač

Posledice naj bodo uresničene

"Opažamo, da starši težko uvajajo posledice oz. ne uresničijo, kar napovejo. Grozijo, da če otrok ne bo upošteval dogovora, bo en teden ostal brez mobitela, vendar tega na koncu ne izpeljejo. Mogoče tudi zato, ker so kazen nerealno napovedali ali ker jim je lažje popustiti kot vztrajati, čeprav je pomembno, da to zdržijo," čeri vzgoje na tem področju strne Špela Reš.

Vse pa se začne v prvih letih otrokovega življenja, ko odraščajoči opazuje starša, kako uporabljata napravo. Zgled je torej tudi tisti, ki velja, pravita sogovornici.

V strokovni obravnavi v centru za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout ločujejo med prekomerno uporabo tehnologij ter digitalno zasvojenostjo. "V prvem primeru oseba preveč časa posveti napravam," pojasnjuje svetovalka Franja Gros iz centra Logout. V strokovni obravnavi v centru za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout ločujejo med prekomerno uporabo tehnologij ter digitalno zasvojenostjo. "V prvem primeru oseba preveč časa posveti napravam," pojasnjuje svetovalka Franja Gros iz centra Logout. Foto: Ana Kovač

Kompetenca staršev na področju tehnologije

Pri nekaterih starših iz generacije, ki je odraščala brez digitalne tehnologije, strokovnjakinji opažata občutek, da na tem področju niso kompetentni in da mladostnikov v tem pogledu ne razumejo. V odnosu do tehnologije se tako starši lahko nehote postavljajo v podrejen položaj.

Vendar je "zelo pomembno, da se odrasli zavedajo, četudi niso odraščali s tehnologijami, obdržijo svojo vlogo in tako do določene starosti postavljajo pravila. Do 14. leta je popolnoma na mestu, da starš pove, kakšni so pogoji uporabe naprave za zabavo," so prepričani v Logoutu.

A stališča staršev so pogosto povezana z uspehi v šoli. Dokler ni težav, ima otrok čas zase, a ker se "danes veliko mladih odloča, da prosti čas preživi z napravo, je smiselno vztrajati pri enem hobiju, aktivnosti, ki ni za zaslonom", svetuje Špela Reš. Hkrati pa je treba razumeti svet mladostnikov, ki odraščajo s tehnologijo in družbenimi omrežji.

Pri prekomerni rabi interneta motiva, za kar je pogosto razlog dolgčas ali nestrukturiran čas, ni tako zapleteno prepoznati, medtem ko so pri zasvojenosti vzroki globlji. Pri prekomerni rabi interneta motiva, za kar je pogosto razlog dolgčas ali nestrukturiran čas, ni tako zapleteno prepoznati, medtem ko so pri zasvojenosti vzroki globlji. Foto: Ana Kovač

Leta, ko je mobitel pomemben

Med 11. in 14. letom je mobitel za otroka zelo pomemben, "saj omogoča komunikacijo in krepi občutek pripadnosti", so zapisali tudi v knjižici Moja prva pogodba. "Otroci se povezujejo in oblikujejo svoje profile na družbenih omrežjih, zato se skupaj z njimi pogovorite o pojmih, kot so spletno nasilje, nadlegovanje, seksting, prekomerno snemanje selfijev in podobno."

Naloga staršev je, da se aktivno vključujejo v otrokove aktivnosti in vzdržujejo odprto komunikacijo o vseh doživetjih, tako na spletu kot v off-line. Otroka ne obsojamo, temveč ga spodbujamo in pustimo, da naredi tudi kakšno napako, so še zapisali. Čas za zaslonom, namenjeni zabavi, naj je ne presega 60 minut na dan.

Spletne sledi otrok

Spletna identiteta ima oz. bo v prihodnosti imela vedno večjo težo, zato je pomembno zavedanje, kakšne sledi puščamo v digitalnem svetu, kjer je zgodovina neizbrisljiva in globalna, ter kakšne so tovrstne posledice in sporočila.

Zato je, kot pravita tudi sogovornici, v našem času ob vsem drugem pomembna tudi e-vzgoja, katere del je tudi vednost o tem, kaj in kako otroci ter mladostniki objavljajo, kakšne posledice ima to za posameznika ter ne nazadnje, kako lahko že kot starši z različnimi objavami gradijo spletno identiteto otroka.

"Vsakič, ko nekaj objavljaš, predstavljaš sebe in svoje vrednote, nekoga spuščaš v svojo bližino. Pomembno je, da se tega zavedamo," še izpostavi psihologinja Reš.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin