Torek, 12. 8. 2025, 15.58
2 uri, 56 minut
Dodik namesto odhoda v zapor plačal denarno kazen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Dodik je plačal 36.500 konvertibilnih mark (okoli 18 tisoč evrov) oziroma sto konvertibilnih mark (50 evrov) za vsak dan, ki bi ga moral preživeti v zaporu, navaja sarajevski portal Klix.ba.
Sodišče Bosne in Hercegovine je ugodilo zahtevi predsednika Republike Srbske Milorada Dodika za zamenjavo zaporne kazni z denarno. Dodik je danes plačal kazen, njegova obramba pa je na sodišče BiH vložila tudi pritožbo na odločitev državne volilne komisije o odvzemu mandata, poročajo mediji v BiH.
Sodišče BiH je Dodika februarja obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Prizivno sodišče je sodbo v začetku meseca potrdilo, s čimer je postala pravnomočna.
Po veljavni zakonodaji imajo tisti, ki so obsojeni na kazen do enega leta zapora, pravico do odkupa zaporne kazni. Sodišče BiH je danes sporočilo, da je ugodilo predlogu Dodikove obrambe po zamenjavi zaporne kazni z denarno.
Dodik je plačal 36.500 konvertibilnih mark (okoli 18 tisoč evrov) oziroma sto konvertibilnih mark (50 evrov) za vsak dan, ki bi ga moral preživeti v zaporu, navaja sarajevski portal Klix.ba.
Dodik vztraja pri vodenju entitete
Državna volilna komisija je Dodiku po pravnomočni sodbi, ki mu prepoveduje delovanje v politiki, preteklo sredo odvzela predsedniški mandat. Dodikova obramba se je na odločitev pritožila danes na sodišču BiH, kot ji omogoča zakon. Sodišče bo odločitev glede pritožbe predvidoma sprejelo v prihodnjih dneh.
Dodik je v odzivu na odločitev volilne komisije večkrat zatrdil, da se ne namerava umakniti s čela entitete. Napovedal je tudi, da bodo o njegovi usodi odločali prebivalci Republike Srbske na referendumu.
Dodik je bil na zaporno kazen in prepoved delovanja v politiki obsojen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.
