Torek, 16. 12. 2025, 15.16
1 ura, 37 minut
DZ o predlogu zaključnega računa proračuna 2024
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
DZ je danes obravnaval predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2024. Koalicija je ocenila, da se je vlada uspešno soočala z izzivi in ohranila stabilnost javnih financ. V opozicijski NSi, ki vodi tudi komisijo DZ za nadzor javnih financ, so bili kritični do rasti izdatkov in davčne politike.
Proračun je imel lani 14,6 milijarde evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več od načrtov. Višji so bili zaradi rekordne zaposlenosti, višjih plač, uspešnega poslovanja podjetij ter dodatnih začasnih prihodkov zaradi obnove po poplavah, ki ni bila načrtovana v sprejetem proračunu.
Odhodki manjši od načrtovanih
Odhodki so znašali 15,4 milijarde evrov, kar je pet odstotkov manj od načrtovanih. Manj je bilo porabljenih predvsem EU-sredstev s pripadajočo slovensko udeležbo ter sredstev za obnovo po poplavah, po vrhu investicijskega cikla leta 2023, ko se je zaključevala prejšnja finančna perspektiva, so bile nižje tudi investicije, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
V okviru sredstev za pomoč ob naravnih nesrečah je bila realizirana milijarda evrov, od tega je bilo največ namenjeno za odpravo posledic poplav iz avgusta 2023. 530 milijonov evrov je bilo izločenih na sklad za obnovo. Za financiranje draginje je bilo predvidenih 100 milijonov evrov, izplačanih pa skupno 130 milijonov evrov, največ za nadomestila dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina zaradi regulacije cen. V pokojninsko blagajno je šlo 1,4 milijarde evrov oz. 320 milijonov evrov več kot leto prej, in sicer predvsem zaradi rekordne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence.
Proračun je tako izkazal 796 milijonov evrov primanjkljaja, kar je bilo 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Računsko sodišče je podalo pozitivno mnenje
Računsko sodišče je za splošni del zaključnega računa podalo pozitivno mnenje, za pravilnost izvrševanja proračuna za leto 2024 pa, tako kot v vseh preteklih letih, mnenje s pridržkom, in sicer med drugim zaradi nepravilnosti glede porabe proračunske rezerve, izplačil plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferjev.
Komisija DZ za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija, je na seji konec novembra DZ predlog sklepa, naj DZ zaključni račun potrdi, zavrnila.
Jernej Vrtovec (NSi), tudi predsednik komisije za nadzor javnih financ, je ocenil, da je bila javna poraba lani "neobrzdana". Bonitetne ocene so narejene za nazaj, ob tem si bonitetne agencije želijo čim več zadolževanja držav, je pozval k previdnosti pri hvaljenju s temi ocenami. "Ne govorite pa o BDP, ki je bil na začetku tega leta najnižji med državami z evrom," je dodal. Menil je, da niso bile sprejete nobene strukturne reforme, ampak "lepotni popravki", božičnica pa da je "slaščičarna pred volitvami". Napovedal je, da bo v prvih stotih dneh naslednje vlade narejena strukturna davčna reforma, ki da bo državo razbremenila davčnega primeža.
Andreja Rajbenšu (Svoboda) je dejala, da je bistvo proračuna izpeljava projektov, ki si jih je koalicija zadala na začetku mandata, in to v okviru javnofinančne vzdržnosti. Glede strukturnega primanjkljaja koalicija v celotnem mandatu sledi temelju fiskalnega pravila, da torej ne presega treh odstotkov BDP, javni dolg pa je bil lani pri 67 odstotkih BDP, kar je manj od povprečja EU in enako kot v času prejšnje vlade, in to kljub spopadanju z energetsko krizo in katastrofalnimi poplavami ter ob zaostrovanju varnostnih razmer v svetu. Stanje javnih financ je stabilno, bonitetne ocene se zvišujejo, slovensko gospodarstvo je v dobri kondiciji, je dejala.
Damijan Bezjak Zrim (SD) je ocenil, da je bil proračun za lani izvršen stabilno, pregledno in brez pretresov, in to kljub izjemnim razmeram, ki so zahtevale hitre in hkrati premišljene odločitve. "Leto 2024 je bilo leto sanacije po poplavah, leto postopnega umirjanja rasti draginje in leto, ko je bilo treba v luči mednarodnih napetosti zaščititi socialno varnost ljudi ter nemoteno delovanje javnih storitev," je dejal. Poudaril je, da država v času negotovosti ni varčevala na račun ljudi, opozoril pa tudi, da eden ključnih izzivov ostaja izvajanje investicij, saj je bilo dodeljenih samo tri četrtine načrtovanih investicijskih odhodkov.
Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da se je vlada ves mandat soočala z zahtevnimi razmerami, leta 2024 so se še kazale posledice kriz zaradi pandemije, napada Rusije na Ukrajino in rasti cen. Kljub temu se vlada ni odločila za varčevalne ukrepe, ampak je "izvršila proračun z jasno socialno noto", med drugim z razširitvijo dostopnosti toplega obroka v osnovni šoli, popoplavno obnovo, soočanjem z draginjo in energetsko krizo ter sredstvi za pokojnine, zdravstvo, digitalizacijo javne uprave in gradnjo javnih najemnih stanovanj.
DZ bo o predlogu glasoval v sredo.
