SiolNET. Novice Zdravje za jutri
Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb
  • Messenger
  • Messenger

Vedno bližje še učinkovitejšemu obvladovanju najhujših bolezni

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

Epidemija bolezni covid-19 je pokazala marsikatero možnost izboljšave za organizacijo zdravstva tudi v Sloveniji. Medtem ko so nekatere evropske države občutile pomanjkljivo dobavo zdravil, pa so farmacevtske družbe pri nas, Ministrstvo za zdravje, Agencija za zdravila, ZZZS in drugi deležniki pripomogli k temu, da je bila za bolnike oskrba z zdravili ves čas nemotena.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb povezuje 21 farmacevtskih mednarodnih podjetij, ki imajo skupno poslanstvo razvijati inovativna zdravila, cepiva in terapije. Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb povezuje 21 farmacevtskih mednarodnih podjetij, ki imajo skupno poslanstvo razvijati inovativna zdravila, cepiva in terapije. Foto: Reuters

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum) združuje vodilna svetovna farmacevtska podjetja in je predstavnik inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji.

Forum kot stičišče inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji

Barbara Stegel: "Izredno hvaležna sem, da živim v času, ko znanstveniki in raziskovalci vsak dan odkrijejo nekaj novega in smo posledično vedno bližje še varnejšemu in učinkovitejšemu obvladovanju tudi teh bolezni." Barbara Stegel: "Izredno hvaležna sem, da živim v času, ko znanstveniki in raziskovalci vsak dan odkrijejo nekaj novega in smo posledično vedno bližje še varnejšemu in učinkovitejšemu obvladovanju tudi teh bolezni." "Smo neodvisno in strokovno gospodarsko interesno združenje, ki si v slovenskem prostoru prizadeva delovati kot zaupanja vreden partner na področju zdravil, zdravja in zdravstva. Aktivno stremimo k večji informiranosti in ozaveščenosti tako odločevalcev kot bolnikov in splošne javnosti o kompleksnih, a za posameznika in družbo izredno pomembnih temah. Na evropskem nivoju smo člani Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA), ki združuje 36 nacionalnih organizacij in 39 mednarodnih inovativnih farmacevtskih podjetij," je forum predstavila mag. Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb in dodala, da trenutno povezujejo 21 farmacevtskih mednarodnih podjetij, ki imajo skupno poslanstvo razvijati inovativna zdravila, cepiva in terapije, ki bistveno pripomorejo k obvladovanju različnih bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.

Kako forum pripomore k temu, da so nova zdravila bolnikom na voljo relativno kmalu?

Prisotnost podjetij na lokalnem trgu je ključnega pomena, saj po eni strani olajša in pospeši prihod posameznih inovativnih zdravil na trg ter s tem zagotavlja njihovo čim hitrejšo dostopnost bolnikom, po drugi strani pa tudi omogoča zaposlenost številnih visoko usposobljenih strokovnjakov ter v lokalnem okolju zagotavlja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Panoga, ki zaposluje več kot 11 tisoč ljudi, skrbi za kakovostno življenje prebivalcev

Evropa ostaja pomembna izvoznica zdravil – EU27 namreč predstavlja več kot 60 odstotkov svetovnega izvoza zdravil. Evropa ostaja pomembna izvoznica zdravil – EU27 namreč predstavlja več kot 60 odstotkov svetovnega izvoza zdravil. Foto: Reuters

Kakšen pomen ima inovativna farmacevtska industrija za Evropo in Slovenijo?

V Sloveniji je v farmacevtski panogi zaposlenih približno 11 tisoč ljudi. Nedavne študije so pokazale, da raziskovalna farmacevtska industrija podpira približno štirikrat toliko posrednih kot tudi neposrednih delovnih mest.

Kljub temu, da je Evropa izgubila mesto vodilne svetovne sile medicinskih inovacij, pa ostaja pomembna izvoznica zdravil – EU27 namreč predstavlja več kot 60 odstotkov svetovnega izvoza zdravil.

Izpostaviti gre tudi dejstvo, da v času globalne pandemije covid-19 v Sloveniji nismo imeli težav z oskrbo in dobavo inovativnih zdravil, kar se je žal dogajalo v nekaterih drugih evropskih državah. Ponosni smo, da so tudi farmacevtske družbe, članice FarmaForuma, poleg Ministrstva za zdravje, Agencije za zdravila, ZZZS in drugih deležnikov pripomogle k temu, da je bila za bolnike oskrba z zdravili ves čas nemotena.

Številke, ki govorijo o gospodarskem pomenu farmacevtske panoge

"Farmacevtska podjetja v Sloveniji v raziskave in razvoj letno vložijo približno 180 milijonov evrov, v celotnem evropskem prostoru pa kar 39 milijard evrov. V Evropi farmacevtska industrija zaposluje okrog 830 tisoč ljudi in posredno podpira približno 2,5 milijona delovnih mest iz drugih branž. Dejavnosti farmacevtskih podjetij k trgovinski bilanci EU neposredno prispevajo več kot 122 milijard evrov, dodatnih 106 milijard evrov pa prispevajo k EU gospodarstvu preko dobavnih verig in porabe zaposlenih."

Novo zdravilo prepotuje tudi 15 let dolgo pot

Od prvih raziskav naprej traja v povprečju od deset do 15 let, da zdravilo ali cepivo dosežeta bolnika. Od prvih raziskav naprej traja v povprečju od deset do 15 let, da zdravilo ali cepivo dosežeta bolnika. Foto: Reuters

Kako lahko inovativna farmacevtska industrija zmanjša breme bolezni in poskrbi za pomoč bolnikom po vsej Evropi?

Farmacevtska podjetja so tista, ki razvijajo in proizvajajo zdravila in cepiva. Za optimalno zmanjšanje bremena bolezni pa je potrebno sodelovanje vseh deležnikov znotraj zdravstvenega sistema in prav zato si prizadevamo spodbujati ter negovati sodelovanje in dialog.

Razvoj zdravila je namreč dolgotrajen in drag postopek, od prvih raziskav naprej traja v povprečju od deset do 15 let, da zdravilo ali cepivo dosežeta bolnika, ki ju potrebuje.

Stroški razvoja posameznega zdravila krepko presegajo dve milijardi evrov, pri čemer je glavnina investicij namenjena kliničnemu preskušanju varnosti in učinkovitosti, brez katerih novega zdravila ni mogoče registrirati in tržiti. Farmacevtska podjetja zato potrebujejo spodbudno okolje, ki spodbuja živahne in obenem tvegane procese raziskav in razvoja.

Med različnimi deli Evrope obstajajo velike razlike v dostopnosti do zdravil. Povprečna zapoznelost med dovoljenjem za promet in dostopom bolnikov se lahko v Evropi razlikuje za faktor, večji od šest. Kako bi države lahko poskrbele za bolj enakopraven dostop do zdravil in tehnologij?

Razlike v procesih ocenjevanja vrednosti novih zdravil ter predvsem procesih umeščanja zdravil v sheme javnega in privatnega financiranja po državah EU so eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na razlike v dostopu med državami. Lahko gre tudi za razlike v zdravstveni infrastrukturi. Znanost hitro napreduje in podobno bi se morali razvijati in prilagajati tudi regulatorni postopki. Stremimo namreč k individualnemu naslavljanju bolnika, zdravljenju, ki je prilagojeno vsakemu posamezniku, sodobna medicinska znanost resnično omogoča neverjeten napredek pri diagnosticiranju, zdravljenju in tudi preprečevanju bolezni.

Predsedovanje Svetu EU – priložnost za izboljšanje zdravljenja nekaterih bolezni

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU so aktualne štiri zdravstvene prioritete, ki jih bo EU v tem obdobju naslavljala zelo intenzivno. Kaj predvidevata nacionalni in evropski načrt za obvladovanje raka?

Med zdravstvenimi prioritetami slovenskega predsedovanja Svetu EU so krepitev učinkovitega odzivanja EU na zdravstvene grožnje, izhodne strategije in morebitne prihodnje pandemije. Med zdravstvenimi prioritetami slovenskega predsedovanja Svetu EU so krepitev učinkovitega odzivanja EU na zdravstvene grožnje, izhodne strategije in morebitne prihodnje pandemije. Foto: Thinkstock V Evropskem načrtu za boj proti raku so predstavljena štiri prednostna področja. Prvo je integracija zdravljenja raka v trajnosten zdravstveni sistem, ki vključuje ozaveščanje na to temo, osredotočanje na vrste raka, ki predstavljajo največje breme za družbo, in holistično oziroma multidisciplinarno zdravljenje bolnikov.

Drugo področje je hitrejši in individualno prilagojen pristop zdravljenja ter zgodnje odkrivanje in ustrezna diagnostika – na primer gensko testiranje, ki je osnova za izbiranje najuspešnejšega postopka zdravljenja.

Tretje področje je prilagajanje modelov določanja cen in financiranja, zadnje področje pa je proaktivno iskanje in oblikovanje partnerstev pri iskanju rešitev za nove izzive, vključno z digitalnimi rešitvami, kar obsega uvajanje telemedicine v obravnavo po zaključenem zdravljenju in pospeševanje digitalizacije ter izmenjava znanstvenih podatkov znotraj različnih zainteresiranih skupin deležnikov. Ti predlogi se nam zdijo smiselni in jih podpiramo. Slovenski načrt je še v pripravi, predvidevamo pa lahko, da bo sledil evropskim smernicam.

Digitalizacija zdravstva: veliko možnosti za izboljšave

Inovativne tehnologije in digitalne rešitve lahko omogočijo bolj enakovreden dostop do zdravstvenih inovacij vsem evropskim državljanom in bolnikom. Inovativne tehnologije in digitalne rešitve lahko omogočijo bolj enakovreden dostop do zdravstvenih inovacij vsem evropskim državljanom in bolnikom.

Kako daleč smo v Sloveniji z digitalizacijo zdravstva? Je mogoče potegniti kakšne vzporednice s stanjem v EU in kje so glavne možnosti za napredek?

Dostop do zdravstvenih inovacij in novih digitalnih tehnologij je v državah EU v splošnem pomanjkljiv z nekaj svetlimi izjemami, omenim lahko na primer Finsko. Nacionalni in regionalni postopki povračila stroškov redko krijejo inovativne tehnologije in digitalne rešitve. Prostora za izboljšave je tu veliko, tako na področju digitalizacije samega sistema kot na področju uvajanja novih inovativnih zdravil, cepiv in pripomočkov, ki so prav tako vse pogosteje povezani z digitalnimi rešitvami. Zagotovo je tu veliko manevrskega prostora za izboljšave, ki bodo omogočile bolj enakovreden dostop do zdravstvenih inovacij vsem evropskim državljanom in bolnikom. Verjamemo, da bi to moral biti skupni cilj vseh deležnikov na tem področju.

Pripravlja se poenoten register redkih bolezni. Kaj bodo predvsem bolniki pridobili s to posodobitvijo?

Uvedba registra za bolnike predstavlja kar nekaj prednosti. Ena je na primer to, da z vpisom določene bolezni v register bolniku pripadajo različni socialni transferji, na primer nadomestilo za nego za starše otrok z redkimi boleznimi, ki so za številne zelo pomembni. Enoten, vsaj evropski register je pomemben tudi za zdravljenje bolnikov, saj omogoča zbiranje podatkov o delujočih ali neučinkovitih terapijah ter odzivih pacientov. Zdravniki in raziskovalci lahko te podatke s pridom izkoristijo za uporabo kar najbolj učinkovite terapije pri posamezniku ter za nadaljnji razvoj novih, še boljših oblik terapij.

Srebrna ekonomija: tudi medicina lahko pripomore k izboljšanju upravljanja srebrne ekonomije

Starostniki predstavljajo pomemben človeški kapital z veliko izkušnjami. Srebrna ekonomija je področje, kjer mora Slovenija narediti še veliko pomembnih korakov, da ne bo zaostajala za drugimi državami EU. Starostniki predstavljajo pomemben človeški kapital z veliko izkušnjami. Srebrna ekonomija je področje, kjer mora Slovenija narediti še veliko pomembnih korakov, da ne bo zaostajala za drugimi državami EU. Foto: Getty Images

Kako poteka povezovanje med deležniki srebrne ekonomije, da bi tudi zdravstveni sistem podpiral to socialno skupino? Kako FarmaForum pospešuje medsektorsko sodelovanje na tem področju?

Staranje prebivalstva je dejstvo, s katerim se sooča vsa Evropa, pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je v zadnjih 50 letih namreč povečala za približno deset let, k čemur je zagotovo pripomogla tudi farmacevtska panoga. Ob upoštevanju dejstva, da se delež starejših nezadržno povečuje, je potrebno investiranje v dobro delujoče zdravstvene ter socialne sisteme in medsektorsko sodelovanje med različnimi področji upravljanja družbenih ekosistemov ter številnimi deležniki. Tudi na tem področju FarmaForum in njegove članice stremimo k temu, da pozitivno doprinesemo k diskusiji.

Na drugi strani farmacevtska podjetja omogočajo zdravljenje ali pa vsaj lajšanje bolezni, s katerimi se starostniki soočajo. V prihodnje bi bilo zagotovo treba več truda vložiti v preventivne dejavnosti, promocijo zdravega načina življenja in preprečevanja bolezni. K temu bo gotovo doprinesla tudi digitalizacija: govorimo lahko o telemedicini, telezdravju, učinkoviti uporabi različnih baz podatkov (angl. big data), kajti podatki niso dovolj, treba jih je pretvoriti v informacije in te tudi koristno uporabiti v procesih odločanja. Potem so tu še genomika in personalizirana medicina. Skratka, področij, ki bodo pripomogla k izboljšanju upravljanja področja srebrne ekonomije, je kar nekaj.

"Hvaležna, da živim v času, ko znanstveniki in raziskovalci vsak dan odkrijejo nekaj novega"

Med prioritetami v času predsedovanja EU je tudi proizvodnja aktivnih farmacevtskih učinkovin in zdravil v Evropi. Na katere zdravstvene težave se bodo podjetja osredotočala – je to Alzheimer, Parkinsonova bolezen, različne vrste raka, multipla skleroza, redke bolezni?

"Državljani imamo trenutno na voljo zelo dober nabor zdravil po ugodni ceni." "Državljani imamo trenutno na voljo zelo dober nabor zdravil po ugodni ceni." Različna podjetja razvijajo zdravila, ki naslavljajo različne bolezni, in prav je tako. Prav vse naštete bolezni so težke tako za posameznika kot njegovo družino in tudi celotno družbo, zato lahko rečem, da sem sama izredno hvaležna, da živim v času, ko znanstveniki in raziskovalci vsak dan odkrijejo nekaj novega in smo posledično vedno bližje še varnejšemu in učinkovitejšemu obvladovanju tudi teh bolezni.

Sliši se zelo obetavno. Kako hitro si lahko pacienti v povprečju obetamo, da bomo dobili dostop do naslednjih inovativnih terapevtskih rešitev?

Inovativnih rešitev v smislu zdravil, cepiv in medicinskih pripomočkov je že danes veliko, njihov prihod na trg pa je odvisen predvsem od regulative, politik posamezne države in načinov financiranja. Slovenija se tu uvršča v evropsko povprečje, kar ocenjujemo kot solidno pozicijo in upamo, da jo bomo s skupnim trudom vseh deležnikov uspeli obdržati. Kot državljani imamo namreč trenutno na voljo zelo dober nabor zdravil po ugodni ceni.

Koliko bo v prihodnosti mogoče poenostaviti regulativo na področju zdravil in tehnologij?

Forum se trudi sodelovati z vsemi deležniki, ki urejajo to področje, v želji, da bi bolniki, kakor hitro je to mogoče, prejeli najbolj varno in učinkovito terapijo. Pandemija covid-19 je predstavljala tako veliko grožnjo javnemu zdravju na svetovni ravni, da so države sprejele ukrepe, s katerimi je bilo mogoče pospešiti prihod cepiv na trg in upamo, da bo to spodbuda za spremembe na tem področju, ki bodo omogočile vsem posameznikom, ki to potrebujejo, kar najhitrejši dostop do najsodobnejših terapij.

Naše okolje naklonjeno izvajanju kliničnih preizkušanj

Zelo pomemben del razvoja v medicini so klinične študije, ki jih po eni strani omogočajo tudi bolniki sami. Kako se bolniki lahko vključijo v zahtevne klinične študije, na primer v začetni fazi razvoja novega zdravila?

Primernost posameznega bolnika za vključitev v klinične študije ocenjujejo njegovi zdravniki, večinoma specialisti – na področju raka je to na primer lečeči onkolog. Seveda se mora z vključitvijo strinjati tudi bolnik. Želimo si, da bi Slovenija ostala tudi v bodoče okolje, ki je izvajanju kliničnih preskušanj naklonjeno. To je pomembno tako za bolnike kot zdravnike, ki tako pridobijo neprecenljive izkušnje z novimi zdravili.

 Slovenija velja za okolje, ki je izvajanju kliničnih preskušanj naklonjeno. Slovenija velja za okolje, ki je izvajanju kliničnih preskušanj naklonjeno.

Za konec: kakšna so vaša pričakovanja glede priložnosti, ki jih vidite za farmacevtske družbe v okviru slovenskega predsedovanja EU? V načrtu je veliko konferenc in kongresov. Ali je kakšna, ki vam v FarmaForumu pomeni še posebej veliko?

Verjamemo, da je to priložnost, da izpostavimo tematike, ki so pomembne tako za Slovenijo kot za celotno Evropo. Poleg tega nam ponuja pomembno priložnost, da vodimo in v določeni meri tudi usmerjamo diskusijo o prihodnosti evropskih zdravstvenih sistemov, kar je tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja.

Napovedanih dogodkov je res veliko in vsi, ki se pripravljajo na temo zdravstva, so za nas pomembni. Nekaj jih bomo vzporedno organizirali tudi v okviru FarmaForuma.

Jubilejno deseto strateško konferenco Vrednost inovacij bomo posvetili pomembnosti vključevanja digitalizacije v zdravstvene sisteme ter s tem optimiranja številnih procesov obdelave podatkov, ki lahko služijo za boljše odločanje o razvoju zdravstva in oskrbi bolnikov v prihodnje. Ponosni smo, da je letos častno pokroviteljstvo dogodka sprejel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Verjamemo, da se nam bodo pridružili tudi drugi deležniki, kot je že vzpostavljena tradicija, kajti zgolj s sodelovanjem vseh bomo lahko zagotovili kar najboljšo obravnavo za vsakega posameznega bolnika.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb je zaupanja vreden partner na področju zdravil, zdravja in zdravstva.
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin