SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb
  • Messenger
  • Messenger
Dnevi eZdravja – Podatkovni prostori in digitalna preobrazba zdravstva

"Korona je dala veter v jadra digitalizacije zdravstva"

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

Digitalizacija in podatki preoblikujejo svet. Sodobne tehnologije morajo zagotavljati največ prednosti prav za pacienta. Pacient mora biti v središču te transformacije, so povedali sodelujoči na konferenci z naslovom Dnevi eZdravja.

Digitalizacija je tudi ena od prioritetnih nalog, s katerimi se ukvarja Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije. Digitalizacija je tudi ena od prioritetnih nalog, s katerimi se ukvarja Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije.

Mednarodni forum inovativnih farmacevtskih podjetij je bil eden od sponzorjev konference Dnevi eZdravja, ki je potekala v Digitalnem središču Slovenije.

Medicina pacientom ponuja vedno več raziskav, testov in pregledov, ki jih bomo lahko s pomočjo sodobne tehnologije pregledno uredili in jih učinkovito uporabljali. Pri tem bo tehnologija olajšala tudi delovne procese v medicini ter nam pomagala optimizirati vodenje zalog, doseči optimizacijo čakalnih dob in povečati preglednost sistema. To so seveda naše želje, resničnost ni tako idealna in da bi izboljšanje stanja v zdravstvu dosegli čim hitreje, je digitalizacija tudi ena od prioritetnih nalog, s katerimi se ukvarja Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije.

Za najboljše izide zdravljenja ter za prodornejše raziskovalno delo

Vzpostavitev evropskega podatkovnega prostora je ena od prednostnih nalog Komisije v obdobju 2019–2025 tudi na področju zdravstvenega sektorja.

Skupni evropski prostor zdravstvenih podatkov bo spodbujal boljšo izmenjavo in dostop do različnih vrst zdravstvenih podatkov (elektronske zdravstvene evidence, genomski podatki, podatki iz registrov pacientov itd.), in sicer ne zgolj s podporo zagotavljanju zdravstvenega varstva (tako imenovana primarna uporaba podatkov), temveč tudi za zdravstvene raziskave in oblikovanje zdravstvene politike (t. i. sekundarna uporaba podatkov).

S pomočjo tehnologije, digitalnih rešitev in umetne inteligence želimo doseči trajnostno naravnan sistem, ki bi spodbujal inovativne rešitve, kot so digitalizacija zdravstva, oddaljeno spremljanje bolnikov (telezdravje in telemedicina) in napredna analitika (digitalizacija podatkov in registrov), ki morajo biti usmerjene k najboljšim izidom zdravljenja za vsakega posameznika.

S tehnologijo do bolj vzdržnih zdravstvenih sistemov

Mark Boris Andrijanič Mark Boris Andrijanič Foto: STA/Tamino Petelinšek

"Evropski podatkovni prostor ima izjemno velik potencial, da pospeši digitalno transformacijo evropskih zdravstvenih sistemov, ki bodo tako postali bolj vzdržni in dostopnejši. Imamo zgodovinsko priložnost, da prispevamo k uspešni implementaciji evropske strategije za podatke, ki je bila sprejeta lani. Podatki namreč prispevajo h gospodarski rasti," je povedal Mark Boris Andrijanič, minister za digitalizacijo Slovenije.

Po njegovih napovedih bodo zmagovalci digitalne dobe tisti, ki bodo znali izkoristiti prednosti uporabe velikih baz podatkov, hkrati pa mu je bilo žal, da Evropa na tej poti ni vodilna sila. Veliko upanja zanj predstavlja uredba o upravljanju podatkov v Evropi (Data Governance Act), katerega predlog je evropska komisija sprejela konec leta 2020, in bo po njegovem mnenju prinesel veliko sprememb.

Nujna vzpostavitev dobrega sodelovanja med vsemi deležniki

Organizacija ECHAlliance (European Connected Health Alliance) ima več kot 750 članov iz 78 držav, ki predstavljajo kar 50 različnih zdravstvenih ekosistemov. Organizacija ECHAlliance (European Connected Health Alliance) ima več kot 750 članov iz 78 držav, ki predstavljajo kar 50 različnih zdravstvenih ekosistemov.

Povezanost in dobra uporaba podatkov sta odvisni od standardov in skupnih ciljev. Nujna za to je vzpostavitev dobrega sodelovanja med vsemi deležniki, kar je predstavil Bleddyn Rees, ustanovitelj nevladne organizacije ECHAlliance (European Connected Health Alliance), ki ima več kot 750 članov iz 78 držav, ki predstavljajo kar 50 različnih zdravstvenih ekosistemov. V zdravstvenem kontekstu se beseda ekosistem nanaša na kompleksno omrežje in med seboj povezan sistem. Ekosistem predstavlja neko trajno omrežje, v katerega so vključeni različni deležniki. Njihovo sodelovanje povečuje učinkovitost celotnega sistema.

Kako sploh začeti sodelovati med seboj? "Pandemija nam je dala priložnost, da delamo skupaj v virtualnem okolju. To sicer od ljudi zahteva določen čas, da lahko razvijejo odnose med seboj, in zaupanje, kar je lažje reči kot narediti. V okvirju ECHAlliance deluje tudi ekosistem iz Slovenije. V našem krogu je prav Gregor Cuzak iz Slovenije ključen pri ustvarjanju novih ekosistemov naši mreži," je povedal Bleddyn Rees.

Epidemija je pospešila dogajanje na področju digitalizacije zdravstva

Ray Pinto, direktor podjetja za digitalno transformacijo, DIGITALEUROPE, je predstavil stanje digitalizacije zdravstva v EU, uporabo umetne inteligence in medopravilnost na tem področju. Prepričan je, da bomo v naslednjih letih doživeli izjemno veliko sprememb. Na žalost tudi zaradi bolezni covid-19, ki pa je po drugi strani pospešila dialog na političnem parketu in v gospodarstvu.

"V politiki bo zato vedno večja predanost digitalni preobrazbi, ki se bo zgodila zelo hitro, saj bomo priča povečanju naložb in regulacije. To bo odskočna deska za veliko sprememb. Kot zanimivost: 20% sredstev, namenjenih za okrevanje zaradi pandemije, je namenjenih digitalnemu razvoju. Prvič v zgodovini vidimo tako močno politično zavezo. Nekatere države bodo digitalizaciji namenile še večji delež sredstev. Ne morem poudariti dovolj močno, kako nujno je medsebojno sodelovanje med članicami EU."

Zaščita, kot je človeštvo še ni videlo

digitalizacija

Dotaknil se je tudi uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je še posebej pomembna na področju upravljanja z zdravstvenimi podatki. "Človeštvo še ni videlo tako močne zaščite podatkov. Eden od razlogov za to uredbo je bilo dejstvo, da naši podatki prečkajo meje."

Predstavil je tudi razvrstitev evropskih držav glede na standarde na področju e-zdravja in Slovenija se na tem seznamu uvršča zelo nizko, vendar se jih hkrati zelo malo uvršča izjemno dobro, na primer Estonija in Velika Britanija. "Slovenija ne sme obupati, saj opravlja veliko dobrega dela in se zadeve hitro premikajo na bolje. Ima tudi veliko zelo sposobnih programerjev, ki ustvarjajo pomembne digitalne rešitve." Največja ovira pri doseganju ciljev bi bila, da v EU ne bi mogli med seboj deliti podatkov.

Slovenija za digitalizacijo zdravstva 83 milijonov evrov

Slovenija bo po napovedih državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Roberta Cuglja namenila 83 milijonov evrov za doseganje ciljev v digitalni zdravstveni preobrazbi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost za digitalno zdravstveno preobrazbo. Ta bo osredotočena na štiri glavna področja – uporabnike in izvajalce zdravstvenih storitev, odločevalce in načrtovalce zdravstvenega sistema ter plačnike storitev.

Sredstva bodo namenjena za vključitev novih digitalnih storitev v zdravstvo, vključno s telemedicino, digitalizacijo zdravstvenih kartotek, vzpostavitev osrednjega skladišča slik, uvedbo varnejše izdaje zdravil z uporabo robotov v večini bolnišnic, certificirane IT-rešitve in nadgradnjo sistema. Cilj je, da bi zagotovili večjo preglednost čakalnih dob in omogočili dobro politiko in odločanje z zagotavljanjem kakovosti.

Podatke zbiramo tudi prek pametnih naprav

digitalizacija

Zdravstvenih podatkov posameznik ne zbere le v okviru obravnav v zdravstvenem sistemu, pač pa vsak dan, denimo prek svojih pametnih naprav. Ti podatki so tudi lahko pomembni in uporabni za izboljšanje zdravstva, a morajo biti po opozorilih nemškega strokovnjaka za področje podatkov Thorstena Dittmarja kakovostni, zato morajo posamezniki zaupati zbiralcem podatkov, sicer bi lahko začeli potvarjati podatke ali pa jih celo ne bi posredovali. V tem primeru bi namreč "vsa leta umetna inteligenca ustvarjala neumnosti".

Dittmar je kot glavno težavo uporabe teh podatkov navedel dejstvo, da se podatki zberejo na strežniku in se tam obdelujejo, kar stane ogromno denarja in energije, poleg tega daje priložnost hekerjem, saj se na istem mestu centralizira ogromno zdravstvenih informacij. Zato se mu zdi boljša možnost, da bi omenjeni podatki zbirali pri posamezniku, torej na njegovih pametnih napravah, kjer bi ostali. Za dostop do teh podatkov pa bi poskrbeli algoritmi.

Izrael in Finska: visoka stopnja digitalizacije

Čeprav praksa digitalizacije podatkov v zdravstvu obstaja že nekaj desetletij, so se večji in koordinirani premiki na tem področju v Evropi začeli odvijati šele pred nekaj leti. Izjema v tem pogledu je Finska, ki izstopa kot primer uspešne uvedbe in regulacije, saj so kot prvi na svetu že v 60. letih preteklega stoletja začeli digitalizacijo nacionalnega zdravstvenega registra. Digitalizirali so tudi zdravstvene podatke, ki so jih biobanke hranile od leta 1920.

Tudi izraelski zdravstveni sistem je po svetu prepoznan po visoki stopnji digitalizacije in uspešni implementaciji strategije e-zdravstva na nacionalni ravni. Za zdravstvo letno namenjajo 7,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar je sicer nekoliko manj od evropskega povprečja, a dosegajo povsem primerljive, mestoma tudi boljše rezultate v učinkovitosti medicinskih storitev.

Kdo je lastnik podatkov?

Ob tem se je odprla tudi razprava, kdo bi moral biti lastnik zdravstvenih podatkov posameznika. Po mnenju odvetnice, specialistke za področje prava varstva osebnih podatkov in dostopa do javnih informacij Nataše Pirc Musar bi moralo lastništvo zdravstvenih podatkov ostati regulirano, kot je zdaj, torej v rokah upravljavca podatkov. Vsekakor pa po njenem mnenju ne bi bilo smotrno zaupati teh podatkov zgolj posamezniku, ki pa mora vseeno imeti dostop do svojih podatkov.

Na poti k novim modelom oskrbe

Antonija Poplas Susič Antonija Poplas Susič Foto: STA/Tamino Petelinšek

Telemedicina je bila v zadnjem letu najbolj uporabljena beseda v medicini. Za učinkovito uporabo telemedicine je treba to novost vpeljati v zdravstvo na primarni ravni. Prof. dr. Antonija Poplas Susič z Zdravstvenega doma Ljubljana je predstavila vlogo primarnega zdravstva kot inovacijske platforme: "Imamo namen povezati poslovne procese in ustvariti podatkovno bazo, od koder bomo dostopali do aktualnih podatkov za tekoče posle. Oblikovali bomo tudi platformo za upravljanje dela s pacienti, ki smo ga morali prilagoditi novi resničnosti v zvezi s koronavirusom. Temu smo morali prilagoditi zdravstvene pristope. Zelo pomembna platforma je platforma Awake z računalniško podprto obogateno resničnostjo. Pred nekaj leti smo testirali telemetrični način merjenja zdravstvenih parametrov bolnikov s srčnimi aritmijami. Pred pol leta pa smo vpeljali pilotni projekt s področja telemedicine, in sicer za bolnike z diabetesom tipa 2 in za tiste z visokim krvnim tlakom. Tehnologijo smo v veliki meri uporabljali že pred izbruhom covid-19, zdaj pa je sodelovanje in izobraževanje postalo še bolj prisotno. Epidemija nas je prisilila, da smo te procese vpeljali hitreje in jih naredili še bolj uporabnikom prijazne."

Uvedba telemedicine v Sloveniji

Platformo za telemedicinski pristop pri spremljanju bolnikov so pripravili na Telekomu Slovenije. Platformo za telemedicinski pristop pri spremljanju bolnikov so pripravili na Telekomu Slovenije.

Dominika Oroszy, vodja Centra za telemedicino na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je predstavila uporabo telemedicine v klinični praksi: "'Korona' je pospešila digitalizacijo. Že pred njo smo imeli nekaj digitalnih orodij, kot sta teleradiologija in telekonference. Tudi pri kroničnih boleznih in oskrbi pacientov smo že uporabljali nekatere telemedicinske prijeme. Leta 2019 smo sklenili poskusni projekt na področju telemedicine, ki ga zdaj lahko uporabimo na nacionalni ravni. Marca 2020 smo skupaj s kolegi z infekcijske klinike in kardiološkega oddelka ustanovili središče za telemedicino. Pripravili smo  potek 'oddaljenega' vodenja bolnikov s covid-19 in opravili več kot tisoč tovrstnih postopkov. Med drugim valom smo telemedicinski pristop predstavili tudi pri spremljanju nosečnic z diabetesom in pri srčno-žilnih bolnikih z napredovalo boleznijo." Pri tem so uporabili platformo, ki so jo razvili pri Telekomu Slovenije. Gre za senzor in monitor za oddaljeno merjenje, podatki pa se zbirajo na platformi, do katere imajo dostop vsi deležniki.

Vloga digitalne pismenosti v zdravstvu

Le digitalno pismeni posamezniki lahko skupaj prispevajo k boljšim rezultatom zdravljenja. Le digitalno pismeni posamezniki lahko skupaj prispevajo k boljšim rezultatom zdravljenja.

Na vsaki točki obravnave pacienta se srečamo s kopico digitalnih orodij, ki jih moramo znati uporabljati, in to ne samo na ravni posameznika, temveč tudi na ravni zdravstvenih organizacij in drugih deležnikov. Le opolnomočeni posamezniki – naj bo to pacient, zdravstveni delavec ali drug deležnik – lahko skupaj prispevajo k boljšim rezultatom zdravljenja, boljši zdravstveni storitvi, prijetnejši izkušnji in ne nazadnje bolj dostopnemu zdravstvu.

"S programom opolnomočenja bomo starejše naučili, kako se naročiti na zdravstveno storitev in pregled. Oblikovali smo priročnik, saj napisana vsebina starejšim močno pomaga. Drugi korak pa so delavnice v živo, kjer posameznikom pokažemo, kako uporabljati te storitve. V okviru razvoja različnih storitev moramo nameniti določena sredstva za izobraževanje uporabnikov," je razvijalce digitalnih storitev pozvala Ana Pleško, ki vodi program Simbioza. "Ljudje se vse življenje učimo, tehnologija napreduje in prav je, da smo pozorni na vse generacije in jih opremimo z digitalnimi kompetencami," je še pozvala Ana Pleško.

Hajdi Kosednar, predstavnica NIJZ, je v luči digitalnega opismenjevanja državljanov omenila center za pomoč uporabnikov e-zdravja, ki je namenjen pomoči pacientom pri naročanju na zdravstvene storitve. Vsak mesec se v Sloveniji napiše približno 400 tisoč napotnic in se naroči na 500 tisoč storitev, predpiše pa se tudi okrog 1.200.000 receptov. Številni prebivalci pri naročanju potrebujejo pomoč, pri čemer center lahko pomaga. "Naši uporabniki so predvsem starejši in v povprečju naročimo okrog 20 tisoč pacientov vsak mesec."

Testno okolje za inovacije v zdravstvu

Ljudje so zmotno prepričani, da je tehnologija rezervirana le za peščico ljudi. Digitalno pismenost je treba urediti sistemsko. Ljudje so zmotno prepričani, da je tehnologija rezervirana le za peščico ljudi. Digitalno pismenost je treba urediti sistemsko.

Ali je čas za to, da tudi v Sloveniji dobimo testno okolje za inovacije v zdravstvu? "Digitalizacija nam obljublja hitrejši, naprednejši, bolj povezan in pravičnejši svet. Dejansko pa se to še ne kaže, saj nas je strah tehnologije, ki je še vedno rezervirana za peščico ljudi. Kdor ne zna uporabljati tehnologije, zdaj nima prostora v svetu, zato je naša naloga, da digitalno pismenost uredimo sistemsko. Digitalna pismenost je naša pravica in hkrati dolžnost, zato moramo te veščine pridobiti, drugače ne bomo mogli iti naprej," je povedala Urška Rauter Gaber s Tehnološkega parka v Ljubljani, ki je tudi predstavnica skupnosti HealthDay.si in projekta ACSELL.

Zdravstveno-tehnološka podjetja po besedah Urške Rauter Gaber potrebujejo tri glavne zadeve: dostop do uporabnikov, strokovnjakov in infrastrukture, in to brez velikega finančnega vložka. Potrebujejo tudi validacijo in privzem, saj mora tehnologijo uporabljati nekaj sto tisoč uporabnikov.

Pro projektu ACSELL so se tega problema začeli lotevati na zavedanju, da obstaja neka digitalna vrzel, ki jo je treba zapolniti, in sicer prek vzpostavitve metod odprtega inoviranja. V sodelovanju s strokovnjaki zdaj pri HealthDay v ta namen že oblikujejo akcijski načrt. Pri vzpostavljanju živega laboratorija bodo orali ledino in bodo potrebovali "javno-zasebno partnerstvo, ker takšna inštitucija ne bo imela trajnostnega poslovnega modela, če ne bo znala odgovoriti na potrebe na trgu. V te laboratorije je treba vključiti raziskave, inovacijske ideje in v to vplesti tudi uporabnike."

Navedla je laboratorij LiCa Lab iz Belgije, ki ima prav vse te parametre vključene v svoje delovanje – testiranje, dostop do strokovnjakov, tesne uporabnike in podobno. Iz južne Danske pa je predstavila Health Innovation Centre, ki se ukvarja s potrebami bolnišnic in psihiatričnih oddelkov. Glede na njihove potrebe išče načine, kako lahko z inovacijami na trgu te potrebe zapolni. Hkrati pa skrbijo tudi za učenje zdravnikov in drugega osebja, kako postati bolj inovativni in podjetniški.

Izzivi virtualnega odnosa s pacientom

Aleksander Stepanović: "Včasih smo se bali stetoskopa, zdaj imamo zadržke ob uvajanju ultrazvoka v splošne ambulante." Aleksander Stepanović: "Včasih smo se bali stetoskopa, zdaj imamo zadržke ob uvajanju ultrazvoka v splošne ambulante."

Tudi Aleksander Stepanović, direktor ZD Škofja Loka, je prepričan, da je epidemija dala veter v jadra digitalizacije zdravstva. "Včasih pacienta nisi mogel prepričati, naj pride na pregled, če ni res nujno. Dostopnost do zdravnika se je zdaj celo povečala. Se pa zgodi, da ljudje, ki obvladajo uporabo tehnologije, zdaj zapolnjujejo naš delovni čas z zelo banalnimi težavami. Po drugi strani pa so ljudje, ki imajo zelo hude težave in ne znajo uporabljati tehnologije, lahko zelo prikrajšani." Povedal je še, da imajo zdravstveni delavci tudi določene skrbi, in sicer v zvezi z internetno varnostjo, ki predstavlja velik izziv za naprej. Tudi za zdravnika možnost komunikacije na daljavo pomeni manjšo možnost okužbe, lažje si razporedijo delovni čas, saj lahko na e-sporočila odgovarjajo ob koncu delovnega časa.

Kdaj pacient sprejme digitalno komunikacijo z zdravnikom? "Motivacija mora biti za pacienta dovolj velika, potem se pa rešitve nekako najdejo. Velikokrat je to nekdo od bližnjih," je povedal Aleksander Stepanović. Kaj pa vodi zdravnike k vpeljavi digitalne tehnologije? "Tudi zdravniki lažje vpeljemo nekaj, kar nam bo pomagalo pri delu in ga izboljšalo. Neprestano se učimo. Včasih smo se bali stetoskopa, zdaj imamo zadržke ob uvajanju ultrazvoka v splošne ambulante."

Medicinske sestre in digitalizacija

Kdaj pa medicinske sestre z odprtimi rokami sprejmejo digitalne spremembe? "Takoj ko vidijo uporabno vrednost. Veliko imamo administrativnih opravkov, če pa nam digitalizacija prinaša prihranke v času, potem je gotovo dobrodošla," je povedal Janez Kramar, podpredsednik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

zdravstvo

Marjana Pikec, namestnica direktorja podjetja SRC Infonet, ki je že 25 let v stiku z zdravstvenimi delavci, se zaveda pomena digitalne pismenosti. "Želimo si približati tehnologijo uporabniku. Poslušanje in sodelovanje z uporabniki je naša glavna naloga, vendar mora biti pacient tudi samoiniciativen. Zdravstvenemu osebju svetujem, da uporabljajo varnejša orodja, kot je e-pošta. Razvili smo orodje, da lahko zdravnik komunicira s pacientom varno, prek videoposveta. Ob pojavu pandemije smo zelo agilno začeli razvijati mobilne aplikacije, in sicer za vstopne točke za teste in čez nekaj mesecev tudi mobilno aplikacijo za cepljenje. Bili smo zelo ponosni na svoje rešitve, ker smo proces dela na teh točkah skrajšali na samo nekaj sekund in so se vrste zato precej skrajšale. Po drugi strani pa imamo pri naših uporabnikih v bolnišnicah in na terenu tudi asistente, kar se je izkazalo za zelo dobro. Naši asistenti dejavno sodelujejo z zdravniki, medicinskimi sestrami in informatiki ter jim svetujejo, kako lahko z uporabo tehnologije določene procese izboljšajo."

Na strani ustanov mora biti seveda tudi visoka podpora vodstva. Ne moremo spregledati izzivov, ki se pojavljajo v realnem okolju in kličejo po vzpostavitvi sistemske rešitve in podpore temu pomembnemu področju. Nekaj zdravnikov je zelo naprednih na tem področju in z njimi so lahko razvili veliko rešitev.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin