SiolNET. Novice Zdravje za jutri
Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb
  • Messenger
  • Messenger

"Če pacient želi, lahko zase poskrbi bolje kot nekoč"

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

Korona je pospešila digitalizacijo zdravstva, saj je po besedah Gregorja Cuzaka iz skupnosti HealthDay.si pred korono le deset odstotkov zdravnikov trdilo, da se jim digitalna orodja zdijo pomembna za njihovo delo. Že lani poleti, po prvem zaprtju je odstotek "poletel" na 70 odstotkov.

Gregor Cuzak

Gregor Cuzak je samostojen svetovalec za marketing, ki se področju zdravstva posveča od leta 2014. Je soustanovitelj skupnosti HealthDay.si, koordinator European Connected Health Alliance ter prostovoljec v društvih pacientov Europa Donna, Spominčica in Koronarni klub Ljubljana. HealthDay.si je komunikacijska platforma, ki si v Sloveniji prizadeva za inovacijam prijaznejše zdravstvo in oskrbo, podpira inovativna podjetja in vodi odprt dialog med vsemi deležniki.


Digitalizacija in podatki spreminjajo svet, upajmo, da na bolje. Kakšni so pozitivni učinki digitalizacije zdravstva na pacienta?

Če pacient želi, lahko zase poskrbi bolje kot nekoč. Preprosto so mu z nekaj kliki na voljo informacije, ki jih nekoč ni mogel dobiti, vsaj ne tako hitro in na tako lahek način. Seveda je s tem povezana druga težava, več časa porabimo za ocenjevanje, kaj je kakovostna informacija in kaj šum.

Največji vtis je lansko leto name naredila kolegica, sicer tudi strokovnjakinja na področju zdravstva, pa ni zdravnica, ko nam je na delavnici naše skupnosti HealthDay.si pokazala, kako so si v družini pomagali pri hčerki s prirojeno srčno napako. Uredili so si svoj zdravstveni karton na osnovi javne storitve NexuzHealth iz Belgije, za spremljanje bitja srca so uporabili slovensko napravo Savvy, temeljito so se poučili o terapijah, svoj zdravstveni primer so aktivno soupravljali.

Poznam še nekaj takih osebnih zgodb, še več sistemskih. Ogromno inovacij nam je danes že na voljo, temeljijo na digitalnih tehnologijah, pa pogosto tega niti ne opazimo ali ne vemo. Skupen imenovalec vseh teh zgodb pa sploh ni digitalizacija, ta je v drugem planu, prvo mesto imajo pacienti, ki želijo biti zdravi oziroma si želijo zdravje povrniti.

Kaj napovedujete, da bo največja ovira pri doseganju digitalizacije zdravstva?

Največja ovira bo motivacija vseh deležnikov. Pred korono je le deset odstotkov zdravnikov trdilo, da se jim digitalna orodja zdijo pomembna za njihovo delo. Že lani poleti, po prvem zaprtju je odstotek "poletel" na 70 odstotkov. Če smo prej za digitalizacijo navijali redki, poudarek je tu zlasti na inovativnih podjetjih, je zdaj položaj zelo spremenjen. Zdaj tiha večina ni več proti, vendar še vedno niso z vsem srcem za. Zlasti jih skrbi, kako bo to spremenilo obstoječe stanje. Pri tem večinoma izhajajo iz ideje, da je vse povezano z denarjem, tega pa nikoli ni dovolj.

Denar ni glavna omejitev. Vsaj ne dokler ga imamo toliko, da se še kar ne ukvarjamo s tem, kaj zanj dobimo. Kakovost storitev v zdravstvu se namreč razlikuje od ustanove do ustanove, od zdravnika do zdravnika, javni sistem pa se vede, kot da vsakemu izvajalcu pripada najmanj toliko, kolikor mu je pripadalo že lani, predlani, pred predlanskim letom in tako nazaj.

Vseeno sem zelo optimističen. Vse več nas je, ki delamo premike naprej. Vse več je tudi sodelovanja med ključnimi deležniki skupnosti. Skoraj z vsemi odlično sodelujemo.

Za okrevanje in digitalizacijo namenjenih 83 milijonov evrov

Pred korono je le 10% zdravnikov trdilo, da se jim digitalna orodja zdijo pomembna za njihovo delo. Že lani poleti je odstotek poletel na 70 %. Pred korono je le 10% zdravnikov trdilo, da se jim digitalna orodja zdijo pomembna za njihovo delo. Že lani poleti je odstotek poletel na 70 %.

Kot smo slišali na Dnevih eZdravja, bo Slovenija že v okviru Načrta za okrevanje in odpornost za digitalno zdravstveno preobrazbo namenila 83 milijonov evrov. Kaj je treba v Sloveniji na tem področju narediti najprej?

Zelo sem vesel, da ta številka ni devet milijonov evrov, kolikor je bilo zapisano v prejšnjem predlogu Načrta. Pravzaprav je sreča, da je bil zavrnjen, in čestitam tistim v vladi, ki so številko uspeli dvigniti.

Laiku se morda znesek zdi visok, a pri tem želim poudariti, da je bistvo digitalne preobrazbe v spremenjenih načinih dela, v našem primeru tudi zdravljenja, digitalna orodja in storitve pa zgolj omogočajo to spremembo.

Zdravstvu v Sloveniji namenimo približno dva tisoč evrov na prebivalca na leto. Za celotno informatiko, od računalnikov v ambulantah do portala zVem, do Telekapi, Teleradiologije in podobnih sistemov, namenimo manj kot 20 evrov na prebivalca na leto. Evropa temu namenja približno sto evrov. Če želimo držati korak z ostalimi in zadržati prednost, kjer jo imamo, bi morali namenjati 60 evrov na prebivalca na leto za informatiko. Vsako leto.

"Spremeniti je treba način dela. Te zaveze v Načrtu za digitalizacijo ni."

"Načrt za okrevanje in odpornost je izjemno dobrodošel. A zavedajmo se, da preobrazba ne pomeni, da zgolj dodajamo tam, kjer že nekaj je, ampak da spremenimo način dela. Del tega se zdaj v Načrtu pojavlja, veseli me, da je Ministrstvo za zdravje pričelo s pisanjem strategije digitalizacije zdravstva.

Prihodnost digitalizacije bo dala večji poudarek primarnemu zdravstvu, več bo sprotnega spremljanja zdravja na domu, boljša bo integracija s socialno oskrbo, večji poudarek bomo morali nameniti zdravemu načinu življenja. Reševanje napak, težkih zdravstvenih zapletov, ko do njih pride, je dražje od pametne preventive in zgodnje diagnostike."

Naš cilj bi moral biti boljše življenje

Cilj vseh bi moral biti ta, da živimo ne le dlje, ampak tudi bolje, da smo bolj zadovoljni. Cilj vseh bi moral biti ta, da živimo ne le dlje, ampak tudi bolje, da smo bolj zadovoljni.

Katere nove storitve lahko pričakujemo po digitalni preobrazbi slovenskega zdravstvenega sistema?

Digitalna preobrazba se je že začela. Pravzaprav se je začela že zelo dolgo nazaj, le tempo sprememb je bil tako nizek, da jih nismo opazili. A najmanj od uvedbe eRecepta leta 2015 naprej ne moremo več zanikati, da se spremembe dogajajo. Največji pospešek je prinesla epidemija, zlasti onemogočen stik med zdravniki in pacienti.

Kar nas čaka v prihodnje, je vrsta sprememb, cilj vseh bi moral biti ta, da živimo ne le dlje, ampak tudi bolje, da smo bolj zadovoljni. Slednjega sama tehnologija ne more doseči, sami si moramo želeti pozitivnih sprememb. Na naše zadovoljstvo ne vpliva le zdravstvo, biti moramo del zdravega okolja, delati v zdravih podjetjih, jesti zdravo hrano, se gibati.

Medicina po meri za vsakogar

"Največje spremembe pričakujem na področju personalizirane medicine. Zdravila namreč ne zdravijo zgolj bolezni, ampak zdravijo unikatne posameznike. Ni vsako zdravilo za vsakogar. Personalizirana medicina pomeni tudi poosebljen pristop k terapijam, k življenjskemu slogu. Upoštevati je treba genom, anamnezo posameznika, druga zdravila, ki jih jemlje, približati se je treba posamezniku.

Pri tem nam bodo pomagala številna orodja, od digitalnih merilnikov različnih telesnih funkcij do aplikatorjev zdravil, do oddaljene diagnostike, morda tudi v lokalni lekarni, beleženja prehrane, gibalnih navad, tudi psihološkega stanja posameznika. A zapomnimo si, vse to so le orodja, ključen je in bo ostal človek. Pacient in njegov zdravnik, a vse bolj tudi medicinska sestra, sorodniki, prijatelji, podporno okolje."

Desetletni razvojni preskok v času korone

Zdravstvo je tako kompleksen sistem, da ga ne moremo obrniti na glavo v enem letu. Zdravstvo je tako kompleksen sistem, da ga ne moremo obrniti na glavo v enem letu.

Pandemija je precej pospešila dogajanje na področju digitalizacije zdravstva. Smo dobro izkoristili vse, kar nam tehnologija ponuja? In katere so ključne tehnologije, ki bodo predrugačile zdravstvo, morda napredek v omrežjih, kot je 5G, ki omogočajo skoraj ničelno latenco in prenos ogromnih količin podatkov, virtualna ali navidezna resničnost?

Preskok v zdravstvu zaradi pandemije je bil tako izrazit, da lahko govorimo o pridobljenem desetletju razvoja v enem samem letu. Realno sicer še vedno zaostajamo. A kar ostaja, je zavedanje, da je zdaj čas za spremembe.

Ne glede na pandemijo je zdravstvo tako kompleksen sistem, da ga ne moremo obrniti na glavo v enem letu. Države in regije, kjer imajo danes odlične rezultate, so svojo tehnološko preobrazbo izvajale vsaj 10 let. Hitrih zmag, vse naenkrat, v zdravstvu ni.

Občutek imam, da je pri nas nastala nekakšna kritična masa pri vseh deležnikih, ki bo spremembe, za katere si v HealthDay.si prizadevamo že veliko let, zdaj začela udejanjati. To nas zelo veseli. Menimo, da inovacije niso naloga enega akterja v sistemu, ampak so odraz pripravljenosti vseh. Če zdravniška zbornica sama ustanavlja svojo skupino za digitalizacijo, če gospodarsko zbornico zdaj zdravstvo zanima bolj kot kadarkoli v preteklosti, če se nam javljajo velika uveljavljena podjetja iz farmacije in izdelovalci medicinskih pripomočkov, če vse bolje deluje pisarna za prenos tehnologij na univerzi, če več bolnišnic močno izboljšuje svoje digitalne sposobnosti, obenem pa se od vsepovsod javljajo posamezniki, ki želijo sodelovati, potem lahko res ocenim, da se nekaj dogaja.

Ministrstvo za zdravje, ZZZS in NIJZ, velika trojica slovenskega zdravstva, tudi napredujejo. Po mojem občutku še najpočasneje od vseh, ampak spremembe, ki jih morajo uvesti oni, so največje od vseh. Uspešen dvig sredstev v Načrtu za obnovo in odpornost ter pisanje strategije digitalizacije sta že znaka, ki kažeta v pravo smer. Dajmo še hitreje.

Kaj moramo narediti, da ostanemo na tem "digitalnem" valu, in kaj smo se naučili?

Bistvo digitalnega vala je, da ni nujno digitalen. Veliko bolj je vsebinski. Digitalno ga zgolj podpira. Če se bomo digitalizacije lotili z idejo, katero orodje bomo pa zdaj uporabili, potem je to podobno kuharju, ki ga bolj zanima lonec kot pa vsebina v loncu. Da, lonec je pomemben, ampak se skrije pred tistim, kar je v loncu.

Lep primer takšnih sprememb so pokazale manjše iniciativne skupine zdravnikov brez prave sistemske podpore, ta je sledila kasneje, pri uvajanju preventivnih programov Dora, Zora in Svit za obvladovanje raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa. Bistvo nastanka teh programov je bila takojšnja vključitev vseh deležnikov že pri samem nastajanju teh programov. Težko je v zgodnji fazi delati z vsemi, od informatikov, laborantov, financerjev, pacientov in drugih strokovnjakov, a če koga pozabiš, delaš račun brez krčmarja.

Digitalni val bomo še močneje zajahali, če bomo razumeli vlogo najbolj drobnih impulzov in potreb. Recimo nujnosti sodelovanja med ministrstvoma za zdravje (MZ) in socialno oskrbo (MDDSZEM). Tu je priložnosti za digitalizacijo ogromno, a cilj ni digitalizacija, cilj je odlično sodelovanje med različnimi javnimi službami, pa nenazadnje tudi zasebnimi, v korist oskrbovancev. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi je nujno treba izkoristiti tudi na načine, ki jih omogoča digitalizacija.

"Sistem je preveč kompleksen, da bi bilo mogoče spremeniti vse hkrati"

Kot so povedali gostje na uvodnih predstavitvah na Dnevih eZdravja, se spremembe zgodijo, ko politiki dosežejo določen konsenz. Verjetno je v politiki visoka stopnja konsenza o tem, da je digitalizacija zdravstva nujna, pa vendar se vse dogaja prepočasi. Če pustimo ob strani pandemijo – kako bi v idealnih razmerah potekala digitalizacija zdravstva pri nas?

Dobro poznam primer iz Galicije v Španiji. Političen konsenz je nujen. Ministrica v regionalni vladi, ki ima podobno vlogo kot naš minister, je skupaj z vodilnimi strokovnjaki uvajala spremembe postopoma, a zelo odločno. Ko je bilo treba na enoten zdravstveni karton vključiti vse primarne zdravnike, je bil vsaj leto močan poudarek na njih, ne hkrati na vseh delih sistema. Sistem je preveč kompleksen, da bi bilo mogoče spremeniti vse hkrati. Ministrica Rocio Mosquera, sama srčna kirurginja, je celo desetletje bdela nad spremembami. Stabilnost politične realnosti je bila za Galicijo sreča.

Nekatere države so strategijo razvoja zdravstvenega sistema ločile od politike prav z namenom zagotavljanja kontinuitete. Na Nizozemskem zdravstvo sicer vodijo trije ministri, a vodilni za strategijo zdravstva Nico van Meeteren je od politike neodvisen ali, recimo, manj odvisen, zato lahko sodeluje z drugimi vrhovnimi sektorji na Nizozemskem pri viziji Nizozemske vse do leta 2050.

Slovenijo bogati naša silna raznolikost

Raznolikost je naša največja moč. Raznolikost je naša največja moč.

"Velika nevarnost je tudi ideja, da se bo v Sloveniji vzpostavil en sistem, kjer bi potem vse delovalo. Pred časom sva s kolegico Mojco Cvirn analizirala slovenski zdravstveni sistem in prišla do ugotovitve, da je za nas v naši majhni državi ključna raznolikost. Na to je na svoj edinstven način opozoril Plečnik. Ta je stopnišče vhoda v NUK zasnoval kot simbol moči zaradi raznolikosti. Njegovi stebri namreč namenoma niso iz enovitega, monolitnega marmorja, bloki se med seboj razlikujejo. Plečnik je želel s tem sporočiti, da moč majhne Slovenije ne more biti v tem, da smo si vsi podobni.

Premalo nas je. Mi si ponavljanj ne moremo privoščiti. Bogati nas prav naša silna raznolikost. Ta mnogoterost mnenj, ki se nam prepogosto zdi kot ovira, je naša največja moč. Vsak od nas razmišlja s svojo glavo, to imenujemo trma, trdoglavost, vidi se v tem, da imamo še danes tudi v informatiki kopico malih igralcev, veliki ne dobivajo velikih poslov. A ko se s trmo usmerimo k cilju, se pojavijo izjemni uspehi. Slovenska zdravstvena podjetja imajo v svojih vrstah Rogliče, Pogačarje, Garnbretove, Dončiće in druge zmagovalce."

Slovenija bi po standardih e-zdravja sodila na visoka mesta

Kot je dejal Ray Pinto iz DigitalEruope, mora biti Slovenija kljub temu, da ne dosega visokih standardov glede e-zdravja (v primerjavi z Evropo), optimistična, saj imamo veliko potenciala v strokovnjakih. Kako lahko najbolje izkoristimo njihov potencial in zakaj ga ne?

Žal menim, da je tabela, ki nam jo je pokazal Ray, na njej smo bili skupaj z Romunijo na zadnjem mestu po šestih kriterijih digitalizacije zdravstvenega kartona, nepravilno izpolnjena. Menim, da jo je za DigitalEurope v Sloveniji izpolnil nekdo, ki o tem nima pojma. Pa s tem Romunov ne želim žaliti, ampak Slovenija bi na tisti tabeli sodila bistveno višje.

Glede potenciala pa takole: tudi Afrika ga ima. Izjemnega. Pa Čile. Zagotovo ga ima tudi Mongolija. Ne gre samo za potencial. Gre za potenco. Slednja je tista, ki ne odraža le možnosti, ampak tudi voljo. Menim, da imamo izjemno priložnost, potenco pa izkazuje zelo malo posameznikov ter redkokatera podjetja. Če večino GDP ustvarimo tako, da sami sebi (in državi) prodajamo kopije izdelkov iz tujine, v tujini pa prednjačimo po poslih za znane kupce, po možnosti nemške, potem ne vemo, kaj imamo.

Vse skupaj temelji na negativni selekciji. Namesto, da bi svoj prav preizkusili v tujini, tam sklonimo glavo, nato pa gremo svoj ranjeni ego utapljati v vnaprej dogovorjene razpisne posle doma ali pa iščemo "varne" tuje naročnike. Menim, da je to mogoče obrniti, a zdravstvo samo te spremembe v kulturi ne more doseči. Menda je za spremembo kulture naroda potrebnih trideset let.

Korona nam je pomagala "preplezati Triglavsko steno"

Telemedicina v Sloveniji bo čez deset let na voljo dvema milijonoma prebivalcev, uporabljalo jo bo vseh 6.500 zdravnikov. Telemedicina v Sloveniji bo čez deset let na voljo dvema milijonoma prebivalcev, uporabljalo jo bo vseh 6.500 zdravnikov.

"Telemedicina" je bila v zadnjem letu najbolj uporabljena beseda v medicini. Kako bi postavili Slovenijo na tem področju glede na stanje v Evropi?

Telemedicino smo si v HealthDay.si postavili kot naš ključni cilj v letošnjem letu, vse deležnike pozivamo, da je treba še pred koncem leta pet tisoč kroničnih bolnikov z vsaj petimi boleznimi začeti obravnavati s telemedicinsko obravnavo. Pred nekaj več kot dvema letoma smo si podoben cilj postavili s tem, ko smo "zahtevali" pet digitalnih zdravstvenih rešitev na seznamu ZZZS pred koncem leta 2020. Cilj se je zdel enako nemogoč, kot da bi se začetnik postavil pred severno Triglavsko steno in bi mu nekdo rekel, da jo je treba preplezati. Pa smo jo, korona nam je pri tem izdatno pomagala.

Telemedicina v Sloveniji bo čez deset let na voljo dvema milijonoma prebivalcev, uporabljalo jo bo vseh 6.500 zdravnikov, ne za čisto vsako zdravljenje, a spremljanje na daljavo bo popolnoma običajno. Trenutno ministrstvo pričenja s pisanjem strategije, ki je pred 2023 ne bomo imeli, obenem smo si v Načrtu za obnovo in odpornost zastavili cilj 1.500 uporabnikov do konca leta 2025. Taka neambicioznost je metanje tistega prej omenjenega potenciala stran.

Že danes zna vsaj deset podjetij v Sloveniji uvesti vrhunske telemedicinske storitve, a mi bomo zdaj čakali, da najdemo najboljše celostne pristope, izgovor pa je, da nimamo denarja za postopno uvajanje. Načrt za obnovo in odpornost je kot telemedicino opredelil nakup deset tisoč tablic, skupna cena je okoli pet milijonov evrov. Resno? Ali je to res prvi korak, če pa imamo odlične primere, narejene na visoki strokovni ravni, ki zmanjšajo hospitalizacije pri bolnikih s srčnim popuščanjem za več kot 50 odstotkov, izboljšajo nadzor nad ravnjo glukoze v krvi številnih sladkornih bolnikov, kar posledično pomeni manj odrezanih nog, manj okvar vida, manj odpovedi notranjih organov? Primerov je veliko.

Telemedicina ni videopogovor z zdravnikom. S tem zdravnika ne razbremenimo, oskrba pacienta ni nič boljša, le eno pot smo prihranili. Prava telemedicina je to, da namesto pacienta, ki zdravnika vidi štirikrat na leto, tvoji podatki zdravnika vidijo 365 dni na leto. Ali natančneje, vidijo ga naprave, ki so sprogramirane, da reagirajo na nepričakovana odstopanja, takrat pa reagira najprej specializirani klicni center, nato pa se hitro in pravočasno vklopi še zdravnik. Pravočasna reakcija reši življenje ali podaljša leta kakovostnega življenja.

Telemedicina v Sloveniji bo čez 10 let na voljo dvema milijonoma prebivalcev, uporabljajo jo bo vseh 6500 zdravnikov

Ob telemedicini se vedno porajajo tudi etična vprašanja, sploh ob težjih boleznih, ko mora biti ob pacientu prisoten zdravnik. Kako bomo preprečili robotizacijo tega delikatnega odnosa pacient – zdravnik?

Robotizacijo bomo preprečili z ozaveščanjem tako pacientov kot tudi zdravnikov. Roboti so orodje, edini zdravnik je zdravnik, a ob njem smo zdravilci tudi ostali, najbolj pacient sam, morda celo bolj od zdravnika, a tudi medicinske sestre, sorodniki, prijatelji, dobri zgledi.

Glede strokovne odgovornosti zdravnikov, o tem ne upam ne soditi ne sklepati. Menim, da je to bistveno vprašanje, glede katerega se mora opredeliti stroka, v mislih imam zlasti zdravnike.

Dejansko pa imamo v Sloveniji strah pred priznavanjem napak. Nasprotno, trudimo se dokazovati, da je vse narejeno po pravilih. Namesto tega bi se morali vprašati, ali delamo prav.

Umetna inteligenca ne more nadomestiti vrhunskega zdravnika

Ali lahko rečemo, da bo tehnologija rešila zdravstveni sistem? Kaj so tista najbolj nerealistična pričakovanja, ki jih ljudje gojimo do digitalizacije zdravstva?

Odličen primer nerealnih pričakovanj je umetna inteligenca (UI). Koronski primer uporabe umetne inteligence je radiologija. Ni se obnesla. Izkaže se, da je za delovanje UI treba vanjo posredovati enormne količine podatkov. To zahteva odlično povezljivost, imenujemo jo tudi interoperabilnost, na ravni celotnih držav in tudi mednarodno. To pa preprosto danes še ni praksa. UI dobro deluje pri prepoznavi mačk na slikah, ker je slik mačk na internetu res veliko. Dobrih ustrezno kalibriranih slik iz CT-jev (računalniške tomografije), MRI-jev (magnetne resonance) in drugih podobnih naprav pa preprosto ni dovolj.

Prepričan sem, da je UI izjemno orodje in da ji pripada prihodnost, ampak ne verjamem, da bomo kadarkoli govorili o slepem zaupanju. Človek bo ohranil prednost. Razlog je preprost. Že povprečen zdravnik zna interpretirati odstopanja. Ta se v karieri tudi najbolj izkušenih zdravnikov pojavljajo ves čas. Bolezni so "kreativne", nova stanja presenečajo, vedno je tudi mogoče zdraviti bolje, če prepoznaš nove povezave. UI pa je natrenirana za to, da pokaže, kaj že vemo, nima pa razumevanja o tem, v čem je pomen odstopanja v vzorcih podatkov.

Nekoč bomo lahko videli, kdo in kdaj je uporabil naše podatke

zdravje

Kakšno vlogo ima pacient pri upravljanju s svojimi podatki?

Pacient je na prvem mestu. Tako pri tem, da skrbi za svoje zdravje in tudi da sodeluje z zdravstveno ekipo, ko se zdravi, kot tudi pri skrbi za svoje lastne podatke.

Danes si lahko vsak prebivalec Slovenije pogleda že kar nekaj podatkov v svojem zdravstvenem kartonu na portalu zVem, obenem je na portalu moj.zzzs.si na voljo pregled stroškov za vse posege za več let nazaj. Pogoj pri obeh je digitalni certifikat, a korona nas je po svoje prisilila, da je zdaj že več kot 150 tisoč Slovencev prijavljenih v zVem, morda jih je zdaj še več, številka hitro narašča.

V prihodnosti si predstavljam, da bodo v zVem zbrani vsi moji podatki z vseh obravnav, javnih ali zasebnih, iz zdravstvenih domov, bolnišnic, od specialistov, zobozdravnikov. Tam bi želel tudi videti, kdo in kdaj je uporabil katere moje podatke. Tam bi želel imeti pravico nadzora nad tem, kaj dovolim pokazati in pod katerimi pogoji.

V ta isti karton bi rad naložil tudi svoje podatke, svoje korake iz pametne ure, jemanje zdravil, pretečene kilometre, meritve spanja, podatke iz drugih merilnih naprav.

Ta isti karton bi rad izkoristil za druga mnenja, za priporočila za optimizacijo mojega življenjskega sloga, za nutricionistiko in podobno.

Na področju medicine se vedno dogaja kaj zanimivega

Od kod izvira vaša strast do dela v marketingu in medicini? Po izobrazbi ste fizik.

Ne vem. Vem le, da se mi je delo v marketinškem oddelku podjetja, ki se ukvarja z informatiko v zdravstvu, najprej celo upiralo. Vse skupaj se mi je zdelo nerazumljivo, zapleteno, nisem razumel motivacije različnih deležnikov, v resnici sploh nisem vedel, kaj kdo v zdravstvenem sistemu počne. Vse je bilo pomešano.

A s časom so zadeve začele postajati bolj razumljive, spoznavati sem začel številne zelo angažirane posameznike. Ugotovil sem tudi, da na področju medicine vselej lahko izveš kaj novega, učiti se je treba ves čas. Res me je presenetilo, ko sem ugotovil, da aritmija srca povzroči krvne strdke, ki vodijo v številne možganske kapi. Še zdaj skoraj vsak teden doživim en tak "aha" moment. To me izjemno veseli. To delo mi je všeč. Ko sem se kot prostovoljec vključil v delo nekaterih društev pacientov, sem postal dokončno zapisan zdravstvu. Danes z redkimi izjemami sprejmem le projekte in predloge za sodelovanje na področju zdravstva, prej sem delal v praktično vseh panogah. Pa še te izjeme so zgolj usluge prijateljem.

Covid-19 raziskave Novice Vedno bližje še učinkovitejšemu obvladovanju najhujših bolezni Petra Došenović Bonča Novice Veliko bo treba investirati tudi v koordinacijo zdravstvenega sistema, ne samo v zmogljivosti izvajalcev telemedicina Novice "Korona je dala veter v jadra digitalizacije zdravstva" EFPIA Nathalie Moll Novice Načrti za pripravljenost na pandemijo sproženi že konec leta 2019
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin