Četrtek, 31. 5. 2018, 10.55
6 let, 6 mesecev
Zakaj na Ptuju ne hodijo radi na volitve?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
Ob padanju volilne udeležbe skozi leta se pojavlja enak vzorec, kje najbolj množično odhajajo na volišča in kje je ta delež najnižji. "Pri vse državnih volitvah (ali parlamentarnih ali predsedniških) lahko prevlada povsem lokalni motiv," meni sociolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Samo Uhan.
V samostojni Sloveniji smo se na predsedniške in državnozborske volitve odpravili 13-krat. Nazadnje konec leta 2017, v drugem krogu predsedniških volitvah, v katerem je slavil Borut Pahor in premagal protikandidata Marjana Šarca.
Volilna udeležba od prvih državnozborskih volitvah 15. decembra 1992 pa do zadnjih volitev v parlament leta 2014 je upadla za kar 33,9 odstotka. V tej kategoriji smo med članicami EU v samem vrhu.
| Volitve |
Najvišja udeležba (v %) |
Najnižja udeležba (v %) |
Povprečna volilna udeležba (v %) |
|---|---|---|---|
| Predsedniške 1992 | / | / | 85,84 |
| Parlamentarne 1992 | Kranj - 90 | Ptuj - 81 | 85,6 |
| Parlamentarne 1996 | Ljubljana center - 76,84 | Maribor - 64,84 | 73,7 |
| Predsedniške 1997 | Kranj - 72,49 | Ptuj - 65,78 | 68,29 |
| Parlamentarne 2000 | Ljubljana center - 75,73 | Ptuj - 62,55 | 70,37 |
| Predsedniške 2002 | Kranj - 66,93 | Ptuj - 62,84 | 65,23 |
| Parlamentarne 2004 | Ljubljana center - 65,44 | Maribor - 55,85 | 60,65 |
| Predsedniške 2007 | Kranj - 63,46 | Ptuj - 54,16 | 58,46 |
| Parlamentarne 2008 | Ljubljana center - 69,55 | Ptuj - 75,28 | 63,1 |
| Parlamentarne 2011 | Ljubljana center - 71,8 | Ptuj - 59,8 | 65,6 |
| Predsedniške 2012 | Kranj - 63,46 | Ptuj - 37,97 | 42,41 |
| Parlamentarne 2014 | Ljubljana center - 57,13 | Ptuj - 46,28 | 51,73 |
| Predsedniške 2017 | Kranj - 45,35 | Ptuj - 40,77 | 42,13 |
Vedno ista mesta na vrhu in dnu
Kljub močnemu upadanju pa ostaja enak vzorec, kje se volitev udeležujejo najbolj množično (v odstotkih) in kje najmanj.
Na vrhu je z najvišjim odstotkom volivcev, ki so se udeležili volitev, z izjemo dveh primerov vedno volilna enota Kranj, na samem dnu pa se z redkimi izjemami vedno znajde volilna enota na Ptuju. Tam je bilo na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2014 nekaj več kot 215 tisoč volilnih upravičencev, volilo pa jih je nekaj več kot 46 odstotkov.
Absolutno je bila najvišja razlika na parlamentarnih volitvah leta 1996. Takrat je bila razlika med volilno enoto Maribor in Ljubljana center 12 odstotnih točk. Na predsedniških volitvah pa je bila najvišja razlika leta 2007, ko je bila razlika med najvišjo in najnižjo udeležbo 9,3 odstotne točke.
"Lahko je povezano z lokalno težavo"
"Mogoče je to povezano s starejšo populacijo. Lahko je povezano tudi z določeno lokalno težavo, pa se potem nizka udeležba kaže kot neka oblika protesta. Pri vsedržavnih volitvah (ali parlamentarnih ali predsedniških) lahko prevlada povsem lokalni motiv. Torej zadeva, ki ni bila rešena. Motivacijsko ozadje je drugačno," meni Samo Uhan, sociolog in profesor na Fakulteti za družbene vede.
Odvrnejo jih lahko tudi ovire na poti do volišča
Tomaž Deželan vpliv na nizek obisk volišč na Ptuju vidi v seštevku različnih dejavnikih:
- kako pomembne se zdijo volitve posameznikom (za njihovo življenje),
- ali menijo, da njihov glas šteje,
- če šteje, ali politik, ki so ga izbrali, res želi in lahko kaj naredi,
- ali njihova okolica (družina, prijatelji itd.) volijo in se pogovarjajo o politiki,
- ali imajo dovolj informacij o politiki, da se počutijo politično kompetentne,
- ali jih družbene institucije pospešeno pozivajo na volišče (šole, delovne organizacije, občina, mediji, cerkev itd.),
- ali jih stranke oz. kandidati osebno nagovarjajo k odhodu na volišče,
- ali obstajajo ovire za njihov odhod na volišče (malo volišč ipd.),
- kakšna je državljanska kultura prebivalstva (participativna, kjer so aktivni v skupnosti, ali pasivna/subjektna, kjer jih skupnostno življenje ne zanima).
