Četrtek, 5. 6. 2025, 4.00
1 dan, 15 ur
Podpora evtanaziji odsev vrednotne zrelosti Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Slovensko javno mnenje 2024: Več kot dve tretjini Slovencev je zadovoljnih s svojim življenjem in materialnimi razmerami, pri čemer ni zaznati razlik med mestom in podeželjem.
V letošnji raziskavi Slovensko javno mnenje 2024 so se Slovenci izrekli o svojem življenjskem zadovoljstvu, vrednotah in odnosu do družbenih vprašanj. Rezultati kažejo na stabilno zadovoljstvo z življenjem in materialnimi razmerami, močno podporo evtanaziji ter odmik od tradicionalističnih pogledov. Del teh trendov se sklada tudi z uradnimi gospodarskimi kazalniki, kot je rast povprečne plače. Dodatno razlago ključnih ugotovitev je za Siol podal soavtor raziskave dr. Samo Uhan.
Več kot dve tretjini Slovencev je zadovoljnih s svojim življenjem in materialnimi razmerami, pri čemer ni zaznati razlik med mestom in podeželjem. Še več – kar 66 odstotkov anketiranih podpira pravico do evtanazije, kar dr. Samo Uhan s fakultete za družbene vede in soavtor raziskave Slovensko javno mnenje 2024 ocenjuje kot kazalnik izrazito liberalnih vrednot v slovenski družbi. Podobno visoko je tudi sprejemanje pravice do prekinitve nosečnosti (77,5 odstotka), poroke istospolnih partnerjev pa podpira 55,2 odstotka vprašanih.
"Gre za jasen trend libertarnih vrednot," meni Uhan. Po njegovih besedah ti kazalniki potrjujejo, da se Slovenija po vrednotah oddaljuje od delov Srednje Evrope, kjer so v zadnjih letih opazni obrati h konservativizmu. "Slovenija tukaj sledi drugačni poti – brez retradicionalizacije, z vse večjim zaupanjem v avtonomijo posameznika," pojasnjuje Uhan.
Uhan izpostavlja tudi ujemanje z uradnimi statističnimi podatki: "Naši rezultati zanimivo korelirajo z objektivnimi kazalniki, denimo s podatki Sursa in tudi z nedavnim poročilom Umarja. Čeprav gre za popolnoma neodvisni zadevi – Umarjevo poročilo in naši kazalniki –, kažeta podobno sliko," pravi Uhan, saj je zaznati zmerno, a stabilno rast zadovoljstva v slovenski družbi.
Evtanazija kot prepoznana pravica, ne ideološki spor
Podpora evtanaziji, ki jo raziskava beleži pri dveh tretjinah vprašanih, je po mnenju Uhana izraz zrelosti: "Pomeni, da večina ljudi podpira možnost odločanja o lastnem telesu in življenju – ne brez omejitev, temveč v okviru zakonskih varovalk, ki zagotavljajo dostojanstvo in preprečujejo zlorabe. Gre za odločitev, ki presega politično pripadnost in generacijske delitve."
Uhan ob tem ocenjuje, da se ob tako visokih deležih ti premiki ne dogajajo ad hoc, temveč so del dolgoročnih družbenih sprememb: "To merimo že več kot desetletje in krivulja gre počasi, a vztrajno navzgor. Slovenija je pri teh vprašanjih izjemno konsistentna."
Podpora evtanaziji, ki jo raziskava beleži pri dveh tretjinah vprašanih, je po mnenju Uhana izraz zrelosti.
Zadovoljstvo z življenjem se odseva tudi v številkah
Raziskava ugotavlja, da sta zadovoljstvo z življenjem in materialnimi razmerami pogosto tesno povezana – višja izobrazba, višji dohodki in boljše kompetence posameznikov pomembno prispevajo k višji ravni subjektivne izpolnjenosti. "Kdor je zadovoljen z materialnimi pogoji, je večinoma zadovoljen tudi z življenjem nasploh – in pogosto tudi z delovanjem demokracije. Ti kazalniki pogosto korelirajo," pojasnjuje dr. Uhan.
Ob tem izpostavlja tudi ujemanje z uradnimi statističnimi podatki: "Naši rezultati zanimivo korelirajo z objektivnimi kazalniki, denimo s podatki Sursa in tudi z nedavnim poročilom Umarja. Čeprav gre za popolnoma neodvisni zadevi – Umarjevo poročilo in naši kazalniki –, kažeta podobno sliko," pravi Uhan, saj je zaznati zmerno, a stabilno rast zadovoljstva v slovenski družbi.
Po podatkih statističnega urada (Surs) je povprečna bruto plača za marec 2025 znašala 2.496,61 evra, kar predstavlja nominalno rast za 2,7 odstotka in realno rast za 2,1 odstotka v primerjavi s februarjem istega leta. Na letni ravni je bila povprečna bruto plača nominalno višja za 8,0 odstotka, realno pa za 5,9 odstotka.
"Naši rezultati zanimivo korelirajo z objektivnimi kazalniki, denimo s podatki Sursa in tudi z nedavnim poročilom Umarja. Čeprav gre za popolnoma neodvisni zadevi – Umarjevo poročilo in naši kazalniki –, kažeta podobno sliko," pravi Uhan, saj je zaznati zmerno, a stabilno rast zadovoljstva v slovenski družbi.
Zadovoljstvo ne pozna geografije
Kot pojasnjuje Uhan, je posebnost raziskave prav v tem, da meri dolgoročno zaznavanje življenjskih okoliščin – ne trenutnega odziva na konkretne politične ali ekonomske ukrepe. "Gre za sintetične ocene, ki jih spremljamo na časovni premici zadnjih 20–30 let, in kažejo stabilen trend: zadovoljstva je več, nezadovoljstva manj," pravi. Medtem ko se razlike med posameznimi skupinami – glede izobrazbe, starosti ali dohodka – še vedno kažejo, so najbolj presenetljivi izsledki prav pri geografski razporeditvi zadovoljstva. "Slovenci, ne glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju, svojo kakovost življenja ocenjujejo zelo podobno," dodaja.
Digitalna realnost: tehnologijo sprejemamo, a z zadržki
Raziskava se dotika tudi odnosa Slovencev do sodobne tehnologije in umetne inteligence. Skoraj 80 odstotkov vprašanih vsakodnevno uporablja internet, pri čemer so razlike najopaznejše med generacijami. Med mladimi do 35 let je internet vsakodnevna stalnica, med starejšimi od 65 let pa ga več kot petina sploh ne uporablja.
"Zavedanje tveganj obstaja, a to ne pomeni, da tehnologijo zavračajo. Nasprotno – uporablja se množično, a z večjo refleksijo," meni Uhan.
"Ljudje tehnologijo sprejemajo, a prepoznavajo tudi njene nevarnosti. Skrbi jih zlasti verodostojnost informacij, manj pa jih moti uporaba tehnologije v zdravstvu, kot je robotska kirurgija," razlaga Uhan. "Zavedanje tveganj obstaja, a to ne pomeni, da tehnologijo zavračajo. Nasprotno – uporablja se množično, a z večjo refleksijo."
