Petek, 18. 7. 2025, 16.23
1 mesec, 1 teden
Znana je usoda treh odmevnih zakonov: baterijske reje, oddaje stanovanj in evtanazije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Druga današnja izredna seja DZ je bila namenjena predlogu za razveljavitev sklepa, da se razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov.
DZ je danes na prvi od dveh predvidenih izrednih sej glasoval o več odmevnih zakonih. Med drugim so odločali o zakonskih predlogih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, regulacije kratkoročnega oddajanja stanovanj in zaščite živali. Vse tri zakone: zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, zakon o gostinstvu in tudi novelo zakona o zaščiti živali, je državni zbor potrdil.
DZ potrdil nov zakon o gostinstvu
DZ je danes s 50 glasovi za in 35 proti potrdil nov zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin. Ureja tudi strokovno kategorizacijo nastanitvenih obratov višjih kakovostnih kategorij, gostinstvo pa z večjo fleksibilnostjo pri poslovanju razbremenjuje birokratskih postopkov.
Zakon uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj, a jim obenem daje možnost razrahljanja te omejitve. Kriterije za določitev občin s splošno časovno omejitvijo oddajanja bo z uredbo določila vlada, seznam bo veljal dve leti. Te občine bodo lahko po opravljeni analizi omejitev spremenile, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.
Prinaša pravno podlago za regulacijo tudi v občinah, ki ne bodo uvrščene na ta seznam, tako da bodo lahko na podlagi analize določile omejitev oddajanja, ki bo obsegala najmanj 60 dni v koledarskem letu.
Zakon določa tudi jasne splošne pogoje, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke, soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi in soglasje lastnikov mejnih stanovanj. Dejavnost se ne sme opravljati v oskrbovanih stanovanjih.
Časovne omejitve bodo začele veljati z letom 2027, splošni pogoji pa leto prej.
Prav tako ureja strokovno kategorizacijo nastanitvenih obratov višjih kakovostnih kategorij štirih in petih zvezdic oz. jabolk ter uvaja nove najvišje kakovostne kategorije za turistične kmetije, torej peto zlato jabolko.
Gostinstvo razbremenjuje birokratskih postopkov z večjo fleksibilnostjo pri poslovanju, vključno z večjo vlogo lokalnih skupnosti za samostojno upravljanje razvoja gostinstva, še posebej na področju sprostitve obratovalnega časa in urejanja premičnih prehrambnih obratov.
Koalicijski poslanci so zakonu napovedali podporo, v SDS pa so jo pogojevali s potrditvijo njihovega dopolnila, ki bi odpravilo časovno omejitev oddajanja. V NSi so podporo odklonili.
V opoziciji so bili med obravnavo zakona sicer kritični do tega, da vlada z njim ureja stanovanjsko problematiko. Med drugim so pozvali k ugodnejšim davčnim pogojem za tiste, ki bi stanovanja oddajali za daljši čas, boljši pravni zaščiti najemodajalcev in izboljšanju dostopa do stanovanjskih kreditov.
Zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin in ga je danes sprejel DZ, po mnenju Združenja sobodajalcev prinaša absurdne omejitve. Proti zakonu bodo uporabili vsa pravna sredstva, je za STA povedala predsednica združenja Katja Rezman.
Po mnenju združenja gre za "absurden zakon, s katerim vlada pod krinko urejanja turizma rešuje stanovanjsko problematiko". Vladi očitajo, da želi z "birokratskimi zankami in dušenjem gospodarske pobude malega turističnega gospodarstva ponudnike kratkotrajnega najema dobesedno prisiliti k opuščanju svoje storitvene gospodarske dejavnosti in preusmeritvi v dolgoročni stanovanjski najem".
"Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je soavtor tega predloga zakona in si v njem pridržuje pomembne pristojnosti, se, namesto da bi poskrbelo za ustrezno urejanje najemnih razmerij v stanovanjskem zakonu, že dve leti ukvarja z uničevanjem gospodarske panoge prek turističnega zakona in se celo javno sklicuje prav na zakon o gostinstvu kot ključni ukrep stanovanjske politike do izgradnje fonda javnih najemnih stanovanj. Pri tem pa sploh ne zna oceniti, koliko stanovanj naj bi uničevanje naše gospodarske panoge sploh prineslo," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Po izsledkih raziskave združenja 86 odstotkov ponudnikov kratkoročnih najemov nepremičnin ne bi oddajalo dolgoročno, tudi če ne bi mogli več opravljati svoje trenutne dejavnosti. Med glavnimi razlogi sta slaba zaščita najemodajalcev in neprimernost bivalnih enot za dolgotrajni najem, saj to pogosto niso samostojne stanovanjske enote, primerne za dolgotrajno bivanje.
Časovne omejitve oddajanja nepremičnin so po njihovih navedbah tudi neustavne, saj temeljijo na ohlapno določenih kriterijih in virih podatkov. Že ob začetku obravnave zakona so omenjali možnost pobude za presojo ustavnosti z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja zakona.
Poslanci prikimali noveli zakona o zaščiti živali
Poslanci so danes s 55 glasovi za in 32 proti sprejeli novelo zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, obvezno čipiranje mačk in daje zakonodajno podlago uvedbi zavetišča za kopitarje. Opozicija je med obravnavo izrazila pomisleke glede učinkovitega izvajanja novele in nadzora.
Med glavnimi novostmi so uvedba seznama dovoljenih vrst eksotičnih živali, obvezno označevanje mačk, saj je po pojasnilih vlade sledljivost lastništva ključna za preprečevanje njihove zapustitve, sprememba modela financiranja oskrbe zapuščenih živali, izboljšanje blaginje živali z uvedbo popolne prepovedi baterijske reje kokoši nesnic do konca leta 2028 in prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije.
Novela pa prinaša tudi okrepljen inšpekcijski nadzor, višje kazni za hujše kršitve in razširjeno možnost odvzema živali v primerih zanemarjanja, zlorabe ali ogroženosti.
Koalicijski poslanci so med drugo obravnavo zakona v DZ soglasno podprli tudi vrsto dopolnil, ki dajejo zakonsko podlago vzpostavitvi sistema za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih in upokojenih kopitarjev, kar doslej ni bilo sistemsko urejeno. Med drugim novela določa tudi uvedbo koncesij na podlagi javnega razpisa.
Do vzpostavitve zavetišča za kopitarje so bili kritični v NSi, koaliciji so očitali favoriziranje ene skupine živali. Izrazili so tudi pomisleke glede učinkovitega nadzora in izvajanja novele, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
DZ sprejel zakon o funkcionarjih
Poslanci DZ so danes s 56 glasovi za in 32 proti sprejeli zakon o funkcionarjih, ki sistemsko ureja področje pravic in obveznosti funkcionarjev med opravljanjem funkcije in po njenem zaključku. Veljal bo tako za poklicne kot nepoklicne funkcionarje. Zakona niso podprli v opozicijskih SDS in NSi.
Kot je minister za javno upravo Franc Props v DZ pojasnil ob prejšnji obravnavi, gre za zakon, ki po več kot treh desetletjih sistemsko ureja področje. Z njim med drugim urejajo pravico nepoklicnih funkcionarjev do plačila in povračila stroškov, za poklicne funkcionarje pa pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto oz. pravico do nadomestila plače po prenehanju funkcije, če to ni mogoče. Po ministrovih besedah pa bo v primeru opravljanja več zaporednih funkcij možno prejemanje nadomestila podaljšati.
Kot novost v okviru pravic funkcionarjev zakon ureja tudi pravico do pravne pomoči. Ta bo omogočena tako poklicnim kot nepoklicnim funkcionarjem, zoper katere bo v zvezi z opravljanjem njihove funkcije voden odškodninski postopek. Pravna pomoč je zasnovana na način, da se funkcionarju stroški pravne pomoči začasno založijo, zato je predvidena tudi možnost njihovega vračila.
V zakonodajnem postopku so poslanci v DZ dopolnili rešitve zakona, ki se nanašajo na pogoj nekaznovanosti za opravljanje funkcije. Tako oseba, ki je bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno, ne more biti funkcionar.
Pogoj nekaznovanosti in razrešitev funkcionarja zaradi pravnomočne obsodbe bo veljal za funkcionarje, za katere posebni predpisi takega pogoja oziroma razrešitve ne urejajo. Predvidena rešitev ne bo veljala za funkcionarje, ki mandat za opravljanje funkcije dobijo na splošnih volitvah.
Kot novost zakon določa tudi obvezni usposabljanji funkcionarjev, in sicer usposabljanje za opravljanje funkcije ter usposabljanje s področja etike, integritete in transparentnosti v javnem sektorju.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin na začetku julija so podporo predlogu zakona napovedali v koalicijskih Svobodi in SD, medtem ko v Levici stališča niso predstavili, za zakon pa so glasovali. Zakonu so nasprotovali v opozicijski SDS. Menili so, da je pomanjkljiv, področje pa ostaja razdrobljeno, nepregledno, neenotno urejeno, kar postavlja pod vprašaj načelo pravne države, je pojasnil Andrej Kosi. Tako v SDS kot NSi so izpostavili tudi pripombe Skupnosti občin Slovenije o neenakopravnem položaju županov glede pravice do prejemanja nadomestila plače.
Poslanci prižgali tudi zeleno luč noveli zakona o obnovi
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki prinaša pravne podlage za neposredne nakupe zemljišč za nadomestne domove poplavljencev. Vnovič so zavrnili dopolnilo SDS, da bi bili ti oproščeni plačila komunalnega prispevka, potrdili pa so krajši rok prepovedi odtujitve nepremičnine z 10 na šest let.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je danes v DZ pojasnil, da je z novelo predvidena vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za neposreden nakup zemljišč za upravičence in s tem možnost čimprejšnje pridobitve dokumentacije za gradnjo nadomestitvenih objektov na varnih lokacijah.
Dodaja se tudi varovalka, po kateri sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni vložena popolna vloga za gradbeno dovoljenje ali je zemljišče pred tem odplačno odsvojeno.
Med spremembami je izpostavil tudi razširitev možnosti neposrednega odkupa zemljišč, katerih namembnost je bila spremenjena iz kmetijskih v stavbno, nakup zanje pa v imenu države izvaja klad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Da novelo zakona sprejemajo za ureditev postopkov Občini Braslovče v Savinjski dolini, kjer je zaradi odstranitve celotnega naselja treba zagotoviti nova zemljišča, na katerih bodo gradili ljudje, ki so nekoč živeli v Letušu, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin spomnil Soniboj Knežak iz SD.
Tine Novak iz skupine nepovezanih poslancev je pozdravil dejstvo, da so v novelo umestili tudi spremembo, ki dovoljuje vpis hipoteke na kupljeno nepremičnino. To je življenjskega pomena za večino družin, ki potrebuje bančno posojilo za gradnjo, je ocenil. Določba, ki predvideva sklenitev pogodbe med državo in občino za plačilo stroškov vodenja postopkov, pa naslavlja utemeljeno kritiko Združenja občin Slovenija in zakonodajno-pravne službe DZ glede nalaganja novih nalog občinah, za katere niso zagotovljena sredstva.
"Skrbijo nas kritike, ki prihajajo neposredno od tistih, ki jim je zakon namenjen. Njihovo protestno pismo namreč razkriva, da so nekatere rešitve v zakonu neživljenjske in kažejo na pomanjkanje posluha za človeško stisko," je izpostavil Novak.
Po oceni SDS je najbolj zaskrbljujoče, da novela ne ponuja jasnih časovnih zavez za zagotavljanje trajnih rešitev za poplavljence. "Zdi se, da država po dveh letih popravlja temelje za obnovo, kar postavlja pod vprašaj celotno strategijo vodenja po naravni nesreči. Rešitev v zakonu je veliko, a odgovornost za zamude in neučinkovitost ostaja," je dejal Jožef Jelen.
Ob tem so v SDS znova vložili predlog dopolnil, s katerimi bi ohranili dosedanjo določilo glede oprostitve plačila komunalnega prispevka za poplavljence, ki so prisiljeni v gradnjo nadomestnih domov, in odpravili predvideno prepoved odsvojitve teh nepremičnin za najmanj deset let. "Ta sprememba bi omogočila večjo fleksibilnost in prilagodljivost lastnikov v primerih selitve, dedovanja ali potrebe po dodatnem financiranju. S tem se krepi spoštovanje ustavne pravice do zasebne lastnine, hkrati pa se še vedno ohranja ustrezni nadzorni mehanizem države za preprečevanje morebitnih zlorab," je navedel Jelen.
K potrditvi dopolnila SDS glede oprostitve plačila komunalnega prispevka za tiste, ki si bodo morali domove zgraditi na novo, so - tako kot med obravnavo novele zakona na pristojnem odboru DZ - vnovič pozvali v NSi. Poslanec Jožef Horvat se je med drugim spraševal tudi o smiselnosti prenosa nalog pridobivanja mnenj in gradbenega dovoljenja na tiste, ki bodo gradili nadomestitvene objekte, in zagotovitve elaborata lokacijske preveritve na občine. Trenutno namreč zakon to nalaga službi vlade za obnovo po poplavah in plazovih. "Postavlja se vprašanje, ali bo to po nepotrebnem obremenilo investitorja in zakaj tega ne more dovolj hitro zagotoviti služba vlade," je poudaril, ob tem pa bil tudi sicer kritičen do počasnega izvajanja vladnih obljub na področju obnove po poplavah.
Opozicija kritična do določila, da lahko občina uvede postopek žreba, če je za zemljišče več interesentov
Opozicija je bila kritična tudi do določila iz novele, da v primerih, ko bi bilo za zemljišče več interesentov, občina uvede postopek žreba.
Poslanec Tomaž Rezar iz Svobode je na drugi strani vztrajal, da je država vložila ogromne napore in sredstva v zagotovitev varnih zemljišč in sredstev za gradnjo prizadetim v poplavah. Glede oprostitve plačila komunalnega prispevka za gradnjo domov na novih zemljiščih pa je pojasnil, da so imeli oškodovanci pri izplačilih odškodnin višino komunalnega prispevka že upoštevano in obračunano.
"V tem primeru bi prišlo do dvojnega financiranja s strani države, kar je nedovoljeno, zakon pa bi pri presoji lahko padel, kar pa si ne smemo dovoliti," je pojasnil. Spomnil je tudi na to, da cenitve, ki jih je podpisala glavnina oškodovancev, niso skope oz. da višina izplačila "po razumni oceni presega stroške vzpostavitve novega, predvsem pa varnega bivanjskega okolja". O možnosti žreba pa je dejal, da bodo lahko upravičenci "v različnih stanovanjskih strukturah, kot bivajo sedaj, oddali vlogo tudi v primeru novih zemljišč".
Koalicija je na koncu prisluhnila kritikam opozicije glede 10-letnega obdobja prepovedi odsvojitve nepremičnine in ga z dopolnilom skrajšala na šest let. Zavrnili pa so predlog dopolnil SDS.
Novela je bila sprejeta s 56 glasovi za in nobenim proti.
