Torek, 27. 5. 2025, 16.00
1 teden, 6 dni
Predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podpora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Razprava na seji se je vrtela med argumenti opozicije in koalicije do pravice do nedotakljivosti življenja in pravice do dostojne smrti.
Poslanci so z 42 glasovi za in 26 proti med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. Na seji so hkrati soglasno z 49 glasovi sprejeli zakon o individualnih naložbenih računih in novelo zakona o izvajanju rejniške dejavnosti ter potrdili, da zakon o pokojninah posebej zaslužnih iz leta 1974 ostaja v veljavi. O noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa bodo dokončno odločali na naslednji seji.
Cilj predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je med drugim polnoletnemu pacientu, ki je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v javni zdravstveni mreži.
V koalicijskih Svobodi, SD in Levici so na seji izpostavili pomen dostojne smrti, v opozicijskih SDS in NSi pa menijo, da predlog legalizira usmrtitev. Vsi so poudarili pomen paliativne oskrbe. Je pa predlogu zakona nasprotovala poslanka Svobode Janja Sluga, Sandra Gazinkovski pa se je vzdržala. V Svobodi so poudarili, da zdajšnji predlog ne omogoča evtanazije, ampak pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Polnoletni pacient bi imel pravico do prostovoljne prekinitve končanja življenja, če doživlja neznosno trpljenje. Gre za stanje "brez možnosti za izboljšanje, ko pacient prenaša hude in intenzivne fizične bolečine, izjemno težko psihološko stisko ali oboje". Koalicija je danes še spomnila, da so volivci na posvetovalnem referendumu lani izglasovali, da se sprejeme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zakon o pokojninah posebej zaslužnih iz leta 1974 ostaja v veljavi
DZ je odločil tudi, da predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je predlog, ki so ga vložili v SDS, primeren za nadaljnjo obravnavo, je menilo 21 poslancev, nasprotno jih je menilo 45. Zakon iz leta 1974 tako velja še naprej.
Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, iz leta 1974 je brez jasno določenih meril za podeljevanje dodatkov k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, menijo v SDS. Dodatek po njihovem prepričanju pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev.
Predlog SDS, ki ga je na današnji splošni razpravi v DZ predstavil Zvonko Černač iz te poslanske skupine, ima le dva člena. V skladu z njima bi se zakon iz leta 1974 razveljavil. Ta določba pa bi začela veljati 15. dan po objavi zakona o prenehanju veljavnosti zakona iz leta 1974 v Uradnem listu.
Po besedah Aste Vrečko bi uveljavitev obravnavanega predloga postavila osebe s posebnimi zaslugami v znanosti, umetnosti in kulturi v neenak položaj v primerjavi s tistimi, ki imajo izjemne dosežke v športu.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je medtem obravnavani predlog videla kot vsebinsko neustreznega in diskriminatornega. Pobuda za ukinitev edine pravne podlage za urejanje podeljevanja in odmerjanja izjemnih pokojnin za upokojene zaslužne znanstvenike in umetnike pomeni "usmerjanje države v brezpravnost", je poudarila. Po njenih besedah bi uveljavitev obravnavanega predloga postavila osebe s posebnimi zaslugami v znanosti, umetnosti in kulturi v neenak položaj v primerjavi s tistimi, ki imajo izjemne dosežke v športu.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji predlogu nasprotovali. V SD se po besedah Jonasa Žnidaršiča ne strinjajo s politiko ukinjanja simbolnih orodij, ki izražajo spoštovanje denimo do znanja in kulture. Po mnenju Svobode imajo poslanci SDS danes po besedah Sare Žibrat priložnost pojasniti svojim volivcem, da so ti na referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti z glasom proti dejansko glasovali za ohranitev zdaj veljavnega zakona iz leta 1974. V Levici pa po navedbah Tatjane Greif predlog SDS ocenjujejo kot proticivilizacijskega.
Po drugi strani so v opoziciji pričakovano predlog pričakovano podprli. Kot je v imenu SDS dejala poslanka iz te poslanske skupine Karmen Furman, želijo, da veljajo enaka pravila za vse. Po mnenju NSi pa so volivci, ki so na referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti zavrnili ta zakon, zavzeli jasno stališče, da pokojnina ne sme biti privilegij, je izpostavil Aleksander Reberšek iz NSi.
Sprememba pri postopku imenovanja ravnateljev
Poslanci so danes opravili tudi drugo obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, h kateremu so sprejeli nekaj koalicijskih dopolnil. Tretjo obravnavo predloga zakona, ki predvideva postopno zviševanje sredstev za investicije in razvoj do leta 2036, bodo poslanci opravili na naslednji seji.
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja zvišuje sredstva za investicije in razvoj, vezana na bruto domači proizvod (BDP). Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke, dokler ne doseže ciljne vrednosti v BDP, to je 0,5 odstotka. Zdaj se za to področje namenja 0,25 odstotka BDP oziroma 187 milijonov evrov.
Med pomembnejšimi novostmi je tudi postopek imenovanja ravnateljev, ki bodo imenovani po enofaznem postopku, soglasje k imenovanju in razrešitvi pa bo podal minister. Pri tem so sprejeli dopolnilo, ki zmanjšuje možnost vpliva politike v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja, na kar so v prejšnjih razpravah izpostavljali opozicijski poslanci. Po novem, če minister ne izda oziroma zavrne soglasja v 30 dneh od dneva, ko je bil zaprošen, se šteje, da je soglasje dano. S tem se po prepričanju koalicije zmanjšuje možnost političnega vpliva ministra v tem postopku.
Novela omogoča šolam za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in glasbenim šolam, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine. Novela uvaja tudi možnost dopolnilnega dela za učitelje. Z dopolnilom koalicije pa se sistemsko umešča slovenski, madžarski in italijanski znakovni jezik in jezik gluhoslepih v vzgojno-izobraževalni sistem. Kot novo možnost pridobitve ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialnopedagoške izobrazbe, ureja tudi mikro dokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja.
Potrdili zakon o individualnih naložbenih računih
Soglasno z 49 glasovi so poslanci sprejeli zakon o individualnih naložbenih računih, s katerim želi vlada povečati možnosti za vlaganja prihrankov prebivalstva. Uvedba individualnega naložbenega računa bo po zagotovilih pristojnih med drugim prinesla tudi ugodnejšo davčno obravnavo in prožnost pri upravljanju naložb državljanov.
Individualni naložbeni račun, ki ga uvaja zakon, bo državljanom omogočal vlaganje v delnice, obveznice, zakladne menice in delnice investicijskih skladov, ki kotirajo na organiziranem trgu oz. na borzi v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora in državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med možnimi naložbami bodo tudi naložbe v vzajemne sklade, ki sicer niso uvrščene na organiziran trg.
V prvem letu se bo lahko na ta račun položilo največ 20.000 evrov, vsako nadaljnje leto pa največ 5.000 evrov in še dodatnih 5.000 evrov, če se bo vložilo v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne bo smela preseči 150.000 evrov.
Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja sta predvideni 15-odstotna davčna stopnja in oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu s tega računa po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil. Individualni naložbeni račun bo mogoče odpreti pri bankah in borznoposredniških družbah. Tem bodo lahko imetniki prepustili tudi upravljanje s sredstvi. Nadzor nad ravnanji ponudnikov bo izvajala Agencija za trg vrednostnih papirjev, nad davčno obravnavo pa Finančna uprava RS.
Poslanci NSi in SDS so se glasovanja vzdržali.
Kot je danes v DZ povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, zakon predstavlja enega pomembnejših ukrepov iz strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji v obdobju med letoma 2023 in 2030, ki jo je vlada sprejela marca 2023. "Slovenski varčevalci imajo v primerjavi z varčevalci drugih držav EU nadpovprečno visok delež sredstev naloženih v bančnih depozitih in nizek delež v finančnih instrumentih. Takšna struktura varčevanja omejuje razvoj in potencial gospodarstva in ne omogoča možnosti za dovolj razpršeno vlaganje prihrankov prebivalstva," je poudarila.
Naklonjenost predlaganim rešitvam so med današnjo obravnavo v DZ izrazili tako v koalicijskih kot opozicijskih strankah. "Verjamemo, da bo ta zakon dolgoročno prispeval k bolj uravnoteženemu razmerju med bančnimi vlogami in naložbami v vrednostne papirje ter okrepil kulturo vlaganja v Sloveniji," je dejal Soniboj Knežak (SD). Poslanci SDS in NSi so se sicer glasovanja vzdržali.
V poslanski skupini SDS so opozorili na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da je zakon tako vsebinsko kot tehnično slabo pripravljen. "Ker je v slovenski praksi vedno hudič v podrobnostih, nas je malo strah, da bodo te podrobnosti zasenčile dobre namene predlagatelja," je poudaril poslanec SDS Tomaž Lisec.
V NSi so pogrešali bolj jasen odgovor vlade, ali bodo lahko na individualni naložbeni račun prenesli delnice Vzajemne tudi družinski člani, na katere so te delnice pred tem prenesli prvotni upravičenci. V poslanski skupini nepovezanih poslancev pa po besedah Tineta Novaka menijo, da je zakon kljub pozitivnim elementom še vedno "premalo ambiciozen in pušča še veliko preveč neizkoriščenega prostora za izboljšave".
