Ponedeljek, 14. 5. 2018, 12.31
6 let, 5 mesecev
Pred volitvami na Twitterju vzklili sumljivi uporabniški profili. Je res na delu politika?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,80
3
Kljub pričakovanjem, da bodo družbena omrežja pred junijskimi parlamentarnimi volitvami preplavili lažni profili uporabnikov, ki bodo napadali določene kandidate in politične stranke, se to za zdaj še ni zgodilo. Strokovnjaki sicer opažajo, da se je na Twitterju v zadnjih dveh mesecih pojavilo več kot sto uporabniških imen, ki bi jih večina na prvi pogled pripisala predvolilnim aktivnostim političnih strank. Pa je res tako?
Strokovnjakinja za družbena omrežja Tamara Langus pojasnjuje, da so nekateri od slovenskih uporabnikov družbenega omrežja Twitter marca in aprila zaznali večje število novih uporabniških imen, ki so jim začela slediti. "Večinoma gre za profile, pri katerih uporabniki niso nastavili fotografije profila, zato jih lahko imenujemo Twitterjevi jajčki," razlaga Langusova.
Od 109 uporabniških imen je aktivna le peščica uporabnikov
Po njenih besedah so omenjena uporabniška imena začeli slediti približno 50 slovenskim uporabnikom Twitterja, in sicer tako javnim osebnostim, ki jih na novo registriranim uporabnikom ponudi Twitter, kot tudi vidnim uporabnikom, ki komentirajo politične dogodke.
Za razliko od drugih uporabnikov, ki tovrstne sledilce blokirajo, je Langusova izdelala seznam omenjenih uporabniških imen. Potem ko je s seznama izločila profile resničnih uporabnikov Twitterja, je na njem ostalo 109 uporabniških imen, ki na priljubljenem družbenem omrežju večinoma molčijo.
"Z večino se ne dogaja popolnoma nič. Od 109 profilov jih ima samo 15 nastavljeno fotografijo profila, medtem ko je dejansko aktivnih le 12 uporabnikov. To pomeni, da samo peščica objavlja svoje tvite, retvita vsebine drugih uporabnikov oziroma odgovarja na tvite drugih," pojasnjuje Langusova.
Pri 12 uporabniških profilih, ki so dejansko aktivni, gre po njenih besedah za devet radikalno desnih in tri leve oziroma levosredinske politične aktiviste: "Gre za uporabnike, ki objavljajo izključno politična stališča, kar je nenavadno, saj uporabniki ponavadi na družbenih omrežjih izražajo tudi sebe in poleg političnih stališč komentirajo tudi druge zadeve."
"Lahko se vprašamo, kdo stoji za aktivisti, ne moremo pa trditi, da so profili lažni"
Glede na to, da se je predvolilna kampanja že začela in da so omenjeni profili nastali marca in aprila, je po njenih besedah tovrstnih profilov malo: "Lahko se vprašamo, kdo so ljudje, ki stojijo za temi aktivisti, a če bi omenjeni profili služili političnim strankam, bi že pričakovali neko aktivnost. Nasprotno pa je večina profilov tiho in mirujejo."
Kot še poudarja, se napovedi o poplavi lažnih profilov na družbenih omrežjih, niso uresničile. "Nekateri so pričakovali, da bo pred volitvami nastalo več lažnih profilov, vendar pa se to ni uresničilo. Za zdaj ne moremo reči, da so ti profili lažni," razlaga Langusova.
Langusova meni, da se v luči parlamentarnih volitev družbenim omrežjem v Sloveniji daje prevelika vloga, saj nimajo moči in dosega, da bi lahko vplivali na javno mnenje.
"Če je politik predolgo tiho, ljudje pozabijo na njegov profil"
Ko gre za lažne profile politikov na družbenih omrežjih, antropolog Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnost (ZRC SAZU) Dan Podjed v zadnjem obdobju navaja primer lažnih Facebook profilov celjskega župana Bojana Šrota in koordinatorja stranke Levica Luka Mesca.
"Problem je nastal, ker se oba politika zelo dolgo nista oglašala in so ljudje pozabili na njune izvirne profile. Ker sta bila predolgo tiho oziroma sta bila premalo glasna, ljudje niso razločevali med profiloma. Izjemno pomembno je, da je politik, ki si ustvari profil na družbenih omrežjih, ves čas glasen in prisoten," poudarja Podjed.
Na vprašanje, kako najlažje prepoznamo lažne profile politikov, antropolog odgovarja, da se bo tisti, ki ukrade identiteto politiku, na družbenih omrežjih najverjetneje predstavljal na način, ki ga ne bi pripisali omenjenemu politiku: "Uporabljal bo besedišče, ki v politiki ni primerno, ali pa bo zastopal stališča, ki so povsem zgrešena in jih politiku ne bi pripisali."
Politiki morajo izbrati družbeno omrežje, ki jih opredeljuje tudi kot politike
To, da politiki za komuniciranje najemajo marketinška podjetja, se Podjedu ne zdi nenavadno, ampak samoumevno: "Če hočeš biti prisoten na vseh družbenih omrežjih in uporabljati vse svoje obveznosti, tega ne moreš početi sam. Kdor ima dobro marketinško podporo, je pri tem lahko zelo učinkovit, dober primer za to je predsednik države Borut Pahor."
Po besedah antropologa Dana Podjeda je predsednik republike Borut Pahor eden od tistih politikov, ki je z dobro marketinško podporo na družbenih omrežjih zelo učinkovit.
Hkrati je po besedah antropologa zelo pomembno, da si politiki izberejo tisto družbeno omrežje, ki jih tudi opredeljuje kot politike: "Pahor je kot glavni družbeni medij izbral Instagram, ker je ta zelo vizualen in ker ima rad vizualno komunikacijo. Na drugi strani sta si Donald Trump in Janez Janša izbrala Twitter, ker komunicirata s kratkimi, udarnimi stavki."
Družbena omrežja se izvrstno povezujejo s klasičnimi mediji, kot so televizija, radio in tisk, poudarja antropolog, ki hkrati dodaja, da morajo biti politiki v dobi, v kateri ni popolnoma jasno, ali živimo v fizičnem ali digitalnem prostoru, prisotni povsod.
"Biti politiki je danes veliko težje, kot je bilo v preteklosti. Politiki nimajo več časa, da bi bili pravi heroji oziroma da bi v miru opravili neko dobro delo oziroma nalogo. Novi politiki morajo biti ves čas prisotni v medijih oziroma pod žarometi in nimajo časa za to, da bi počeli stvari, ki so dejansko pomembne," poudarja Podjed.
3