Janez Janša
evropske volitve
Petek, 14. 6. 2024, 21.51
3 dni, 17 ur
Janez Šušteršič: Golobov samomor iz zasede
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,65
Premier Robert Golob je bil nad rezultati evropskih volitev minulo nedeljo zelo zadovoljen. Čeprav je SDS osvojila štiri poslanske mandate, Svoboda dva, stranke Vesna, SD in NSi pa po enega.
Politični komentatorji in navijači kot samoumevno resnico ponavljajo, da višja volilna udeležba prinaša glasove levim strankam. Temu je verjel tudi Robert Golob in skoval pretentan načrt za evropske volitve. Izmislil si je štiri referendume, da bi na volišča zvabil več levih volivcev in tako izboljšal svoj rezultat. A na koncu se je ujel v lastno zanko. Udeležba je res bila višja, vendar je to namesto njemu koristilo njegovim nasprotnikom.
Na evropskih volitvah je bilo oddanih 187.231 več veljavnih glasovnic kot pred petimi leti. Stranki SDS in SLS sta zbrali 126.893 glasov več kot njuna skupna lista pred petimi leti. To pomeni, da je več kot dve tretjini glasov iz povišane volilne udeležbe – ki jo Svoboda šteje za svoj veliki uspeh – šlo njihovim političnim nasprotnikom. Ne le drugim na levici, kot so se tolažili, ampak predvsem desnici.
Če vas ta preprosti izračun ne prepriča, si poglejmo še dva. Pokazala nam bosta, da Golob s svojo nepremišljeno volilno strategijo ni škodil le sebi, ampak tudi svojim zaveznikom.
Kako so glasovali tam, kjer je bila udeležba najvišja?
V Sloveniji imamo 88 volilnih okrajev. Med dvajsetimi, kjer je bila udeležba najvišja, jih najdemo kar nekaj, za katere bi domnevali, da bodo naklonjeni Svobodi in levici nasploh: osem ljubljanskih okrajev, Domžale, Vrhnika, Ajdovščina, Tolmin. Najvišja, več kot 50-odstotna, je sicer bila udeležba v okrajih Škofja Loka 2 in Kranj 3.
Kakšni bi bili torej rezultati, če bi na volitvah odločali samo okraji z najvišjo udeležbo?
V 20 okrajih z najvišjo udeležbo, ki naj bi bila zasluga Svobode, vsaj tako se hvalijo, je bil njihov rezultat za skoraj dve odstotni točki slabši kot v celotni državi. Podobno velja tudi za SD, ki je v teh okrajih zbrala za poldrugo odstotno točko manjši delež glasov. Nekoliko boljši je rezultat Levice in predvsem Vesne, vendar ne dovolj, da bi nadomestil izgubo vodilnih levih strank.
Po drugi strani je v okrajih z najvišjo udeležbo, med katerimi je kar nekaj mestnih, izjemno dober rezultat dosegla SLS – boljšega kot NSI in SD. Če bi odločali okraji z najvišjo udeležbo, bi bil namesto Matjaža Nemca evropski poslanec Peter Gregorčič, saj bi, kot je razvidno iz tabele, SD zaostala tudi za NSi.
Kako so glasovali tam, kjer se je udeležba najbolj izboljšala?
Udeležbo na sedanjih in prejšnjih evropskih volitvah lahko primerjamo samo za 75 okrajev, ker so se meje drugih medtem spremenile. Med dvajsetimi okraji, kjer se je udeležba najbolj povišala, sta samo dva ljubljanska. Najbolj, za kar 79 odstotkov, je bila udeležba višja v Lenartu.
Morda pa je Svobodi uspelo vsaj to, da je dobila več glasov tam, kjer se je udeležba glede na prejšnje evropske volitve najbolj povišala? Poglejmo.
Ne, ni jim uspelo. V okrajih, kjer se je udeležba najbolj povišala, so Svoboda, SD in Levica dobili krepko manjši delež glasov kot v celotni državi, Vesna pa nič večjega, pa čeprav je bilo med temi okraji tudi Kočevje.
Absolutna zmagovalka višje udeležbe je SDS, ki je v teh okrajih dobila dobre tri odstotne točke večji delež glasov. Pridobili sta tudi NSI in Resnica in tudi v teh okrajih so za evropskega poslanca izvolili Petra Gregorčiča namesto Matjaža Nemca.
Je bila to najslabša volilna strategija, kar smo jih kdaj videli?
Verjetno. Golob je za višanje udeležbe uporabil referendumska vprašanja, ki so bolj kot njegove mobilizirale volivce njegovih nasprotnikov. Kljub temu je visoko udeležbo oznanil za svoj uspeh in potarnal, da samo zaradi nekaj smole niso dobili še tretjega poslanca. V resnici ga niso dobili zato, ker je glasove iz povišane udeležbe dobesedno poklonil desnici. Malo je manjkalo, pa bi po njegovi zaslugi brez poslanca ostala tudi SD.
Višja volilna udeležba torej ne koristi vedno levici in to si velja zapomniti. Ljudje pridejo na volišča, ko imajo kaj povedati, in tokrat so želeli predvsem sporočiti Golobu, da ga imajo dovolj – tako, da so namesto njegovih kandidatov volili SDS, NSI, Gregorčiča, Prebiliča, Resnico in celo Marjana Šarca.
Ampak, kot je dejala Asta Vrečko, koordinatorica levice, se nam z rezultati volitev res ni treba obremenjevati.
Siolov kolumnist dr. Janez Šušteršič je znan slovenski ekonomist in mednarodni strokovnjak za podporo ekonomskih reform in usposabljanje državnih uprav. Leta 2012 je bil finančni minister, pred tem pa tudi direktor urada za makroekonomske analize in razvoj. Kolumne na Siolu objavlja vsako tretjo soboto v mesecu.
Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net.
