Nedelja, 21. 3. 2021, 13.15
3 leta, 1 mesec
Znanstveniki: pandemije ne bo konec tako, kot smo mislili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,52
43
Znanstveniki se vse bolj strinjajo, da ni več smiselno iskati poti do čredne imunosti, temveč pot nazaj v normalnost.
Vse večja je verjetnost, da je čredna imunost na novi koronavirus, ki bi jo dosegli s precepljenostjo in visokim deležem ljudi, ki so že preboleli bolezen covid-19, neuresničljiv cilj. Znanstveniki namreč opozarjajo, da bo v drugem letu pandemije na delu več dejavnikov, ki bodo to v veliki meri preprečevali, oziroma da je pri prizadevanjih za končanje pandemije še vedno nekaj pomembnih spremenljivk, zaradi katerih se lahko vse skupaj zavleče.
Retorika znanstvenikov, ki iščejo čimprejšnji izhod iz pandemije bolezni covid-19, se je v zadnjih mesecih nekoliko spremenila, opozarja znanstvena publikacija Nature. Namesto prizadevanj za doseganje čredne imunosti se v znanstvenih razpravah zdaj pogosteje pojavljajo omembe prizadevanj za vrnitev v normalnost. Vse manj verjetno je namreč, da bo čredno imunost zoper novi koronavirus sploh mogoče doseči tudi s cepljenjem ali prebolevanjem bolezni covid-19, pišejo pri Nature.
Nošenje zaščitnih mask bo del vsakdana najverjetneje še nekaj časa.
Med znanstveniki sicer obstaja vse večji konsenz, da bo covid-19 v prihodnosti postal sezonska bolezen kot na primer gripa ali navadni prehlad. Kratkoročno, torej v nekaj mesecih ali enem letu, bomo bolezen po napovedih sicer postopno začeli premagovati, a najverjetneje ne z doseganjem čredne imunosti.
Višja precepljenost bo sicer vplivala na redčenje koncentracije virusa v populaciji, a še vedno bo obstajala nevarnost izbruhov na račun novih sevov koronavirusa in morda tudi oslabljene imunosti pri tistih, ki so bolezen covid-19 že preboleli.
To je nekaj razlogov, zakaj znanstveniki menijo, da je doseganje čredne imunosti na novi koronavirus malo verjetno.
Ne vemo še zagotovo, ali cepiva preprečijo tudi prenos okužb
Cepiva, na primer Pfizer-BioNTechovo ali Modernino, so izjemno učinkovita pri preprečevanju simptomatičnih obolenj in težjih potekov bolezni covid-19, ni pa še dovolj dokazov, da bi lahko z gotovostjo trdili, da tudi dejansko preprečujejo prenos koronavirusa med ljudmi, pišejo pri Nature. Znanstveniki sicer poudarjajo, da so obeti pri obeh cepivih sicer zelo dobri, a da se bo prava slika pokazala šele, ko bo cepljen zadosten delež prebivalstva.
Znanstveniki opozarjajo tudi na neenakosti pri hitrosti cepljenja med različnimi državami. To bi lahko bil eden od dejavnikov, zakaj bo pandemija morda trajala dlje.
Novi sevi koronavirusa so lahko velika težava
Distribucija cepiv je v dirki s širjenjem novih sevov koronavirusa, ki so lahko bolj nalezljivi ali pa celo odporni na obstoječa cepiva. Dlje kot traja zajezitev širjenja koronavirusa med populacijo, večja bo verjetnost za nadaljnje mutacije in s tem za nastanek novih sevov. To pravzaprav postaja vedno večja težava, saj se mora virus, ker je določen delež ljudi že prebolel covid-19 oziroma je že prejel cepivo, za svoj obstanek z evolucijskega vidika prilagajati še bolj agresivno.
Ni jasno, kako dolgo traja odpornost na virus
Imunost na novi koronavirus lahko pridobimo na dva načina, in sicer s prebolevanjem bolezni covid-19 ali s cepljenjem, a v nobenem primeru z gotovostjo ne vemo, kako dolgo ta traja. Po dozdajšnjih raziskavah je mogoče sklepati, da začne raven protiteles, če smo bolezen preboleli, padati po nekaj mesecih (splošna ocena se giblje okrog šestih mesecev). Za zdaj tudi še ni jasno, kako dolgo bomo pred okužbo varni s cepivom oziroma če bo potrebno vsakoletno cepljenje proti koronavirusu (podobno kot pri gripi).
Eden od razlogov, zakaj znanstveniki menijo, da doseganje čredne imunosti s cepivi še ne bo mogoče, je tudi dejstvo, da se otrok trenutno tako rekoč ne cepi.
Po cepljenju ne bomo varni, temveč zgolj varnejši
Znanstveniki po pisanju publikacije Nature opozarjajo tudi na morebitne nezaželene spremembe v vedenju ljudi, ko bo v skupnosti enkrat dosežena visoka stopnja precepljenosti. Opozarjajo namreč, da se bodo ljudje takrat začeli bolj družiti, kar bi lahko kljub cepljenju povzročilo nove lokalne izbruhe bolezni, saj nobeno od cepiv ni stoodstotno zanesljivo.
"Če se je nekdo pred cepljenjem srečal z enim človekom, po cepljenju pa z desetimi, vemo pa, da je cepivo 90-odstotno zanesljivo, smo spet tam, kjer smo bili," je za Nature povedal izraelski strokovnjak za obdelavo medicinskih podatkov Dvir Aran.
Preberite tudi:
43