Ponedeljek, 4. 1. 2021, 22.01
2 leti, 11 mesecev
Genialka, ki bi ji po koncu epidemije moral ploskati ves planet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,38
37
Cepivo proti bolezni covid-19 bi bilo morda še vedno zgolj pobožna želja v trdni primež pandemije ujetega sveta, če pred desetletji za dosego ultimativnega cilja ne bi svoje kariere na kocko postavila madžarska znanstvenica Katalin Karikó.
V številnih državah po svetu, tudi v Sloveniji, se je v zadnjih tednih začelo množično cepljenje proti bolezni covid-19, ki jo povzroča koronavirus sars-cov-2. Pri cepljenju se uporablja cepivo tipa mRNA, ki ne vsebuje virusa oziroma delcev virusa, temveč, če poenostavimo, zgolj navodilo človeškim celicam za lastno proizvodnjo proteina, prek katerega poteka okužba z novim koronavirusom. Imunski sistem s tem dobi informacijo, kako je videti ta protein. V primeru srečanja s koronavirusom se lahko nato ustrezno odzove in ga uniči.
S cepivom BNT162b2, ki je plod sodelovanja med nemškim biotehnološkim podjetjem BioNTech in ameriško farmacevtsko družbo Pfizer, smo pred dobrim tednom dni začeli cepljenje proti bolezni covid-19 tudi v Sloveniji.
O terapijah, ki za doseganje imunosti uporabljajo mRNA (tako imenovano sporočilno RNA oziroma ribonukleinsko kislino, ki prenaša genetske informacije), je znanost prvič začela razmišljati po njenem odkritju leta 1961.
Raziskave cepiv, osnovanih na mRNA, so dolgo veljale za slepo ulico. Znanstvenikom namreč ni uspelo ugotoviti, kako genetsko informacijo v telo prek mRNA spraviti tako, da imunski sistem ne bi sprožil alarma.
Preboj, ki je nazadnje omogočil tudi nastanek cepiv proti bolezni covid-19, se je zgodil leta 2005, največ zaslug zanj pa ima najverjetneje širnemu svetu bolj ali manj neznana Katalin Karikó.
Katalin Karikó je Madžarsko zapustila v 80. letih prejšnjega stoletja s hčerko Francio Zsuzsanno (danes Susan Francia) in 1.200 ameriškimi dolarji, zašitimi v plišastega medvedka.
Čeprav vanjo niso verjeli, je našla pot iz slepe ulice
Danes 65-letna biokemičarka iz mesta Szolnok v osrednji Madžarski se je z doktoratom iz biokemije z univerze v Szegedu preselila v Združene države Amerike, kjer se je ustalila na prestižni Univerzi Pensilvanija v Filadelfiji.
Leta 1990 je Karikóva začela raziskovati genske terapije na osnovi mRNA, a vodstvo univerze ni delilo njenega prepričanja, da gre za potencialno prelomni način zdravljenja. Ker so bile njene raziskave odrinjene na stranski tir, ni dobila dovolj sredstev za financiranje. Univerza ji je zaradi manka rezultatov nato tako rekoč zaprla vrata do trajnega profesorskega mandata (tenure).
Katalin Karikó v laboratoriju na univerzi Penn v 90. letih prejšnjega stoletja.
Leta 1997 je Univerza Penn, kot jo poznajo v ZDA, zaposlila imunologa Drewa Weissmana. Delo Karikóve ga je takoj pritegnilo, in skupaj sta do prelomne študije, ki je bila objavljena leta 2005, končno odkrila način, kako mRNA poslati v celice brez vznemirjanja imunskega sistema. Univerza je njuno dognanje nato tudi patentirala.
Cepivo, s katerim epidemijo že rešujemo v Sloveniji, je nastalo tudi pod njenim vodstvom
Katalin Karikó je leta 2013 zapustila Univerzo Pensilvanija in se vrnila v Evropo, natančneje v Nemčijo, kjer je prevzela mesto podpredsednice v biotehnološki družbi BioNTech.
Podjetje, ki je v današnjem času svetovno znano - BioNTech, je v sodelovanju z ameriškim farmacevtskim gigantom Pfizer, na temeljih, ki jih je postavila madžarska znanstvenica, razvilo cepivo BNT162b2, prvo, ki je od regulatorjev prejelo odobritev za začetek cepljenja proti bolezni covid-19.
Prav to cepivo sta Karikóva in Drew Weissman prejela 18. decembra med ponovnim obiskom Univerze Pensilvanije. Na fotografiji Karikóva med cepljenjem. | Foto: Univerza Pensilvanije
Na obzorju je eno največjih priznanj, kar jih lahko dobi znanstvenik
Iz znanstvenih krogov sicer prihajajo vse glasnejši pozivi, da si Katalin Karikó in Drew Weissman zaslužita Nobelovo nagrado s področja medicine za leto 2020.
Med tistimi, ki so prepričani, da bi bila takšna odločitev komisije Karolinskega inštituta na Švedskem, ki izbira Nobelove nagrajence za medicino, pravilna, je tudi Derek Rossi. Gre za zelo ugledne znanstvenika s Harvarda in soustanovitelja biotehnološkega podjetja Moderna, ki je, podobno kot BioNTech, tudi razvilo cepivo proti bolezni covid-19.
Karikó je za ameriški medij CNN pred kratkim sicer dejala, da zdaj še ni čas za odpiranje šampanjcev in da bomo začeli praznovati šele, ko se bodo začeli kazati učinki množičnega cepljenja.
Še zanimivost: do leta 2020 je bila najbolj prepoznavna članica družine Katalin Karikóve skoraj zagotovo njena hči Susan Francia. Gre namreč za dvakratno dobitnico zlate medalje v veslanju na letnih olimpijskih igrah. Najžlahtnejše odličje je danes 38-letna Susan osvojila v Pekingu (2008) in Londonu (2012).
37