Poljsko vas zadeli ruski raketi, umrli najmanj dve osebi

20.29 Poljski premier sklical izredno sejo vladnega odbora za nacionalno varnost

Poljski premier Mateusz Morawiecki je nocoj sklical izredno sejo vladnega odbora za nacionalno varnost zaradi sicer še nepotrjenih poročil, da naj bi ruski raketi zadeli kmetijo v poljski vasi blizu ukrajinske meje in pri tem ubili dve osebi, poroča BBC.

Sklic seje je na Twitterju naznanil tiskovni predstavnik vlade Piotr Müller. Pri tem ni navedel, o čem naj bi odbor razpravljal, vendar so lokalni mediji poročali, da bi lahko bil sestanek povezan z eksplozijo na poljski meji z Ukrajino.

Ruske sile so na cilje v Ukrajini po navedbah Kijeva danes izstrelile približno sto raket. Glavna tarča so bili objekti kritične infrastrukture. Po navedbah Kijeva gre za najobsežnejše napade na energetsko infrastrukturo od začetka vojne. Brez električne energije je ostalo več kot sedem milijonov gospodinjstev. V prestolnici Kijev so rakete zadele dve stanovanjski zgradbi in terjale najmanj eno smrtno žrtev. Po vsej Ukrajini pa je bil razglašen alarm zaradi nevarnosti zračnih napadov.

19.58 Poljsko vas zadeli ruski raketi, umrli vsaj dve osebi

BREAKING: There are reports that a Russian missile intended for Ukraine crossed into Poland killing 2 people

— Samuel Ramani (@SamRamani2) November 15, 2022

Mediji poročajo, da sta ruski raketi, katerih cilj je bila Ukrajina, prileteli na Poljsko v vas Przewodów, ki leži nedaleč od meje z Ukrajino, in ob tem ubili vsaj dva človeka, je na Twitter zapisal Samuel Ramani.

2 rockets suspected of being fired by Russia landed in the Polish border town of Przewodów killing 2 people.

The premier of Poland is convening an urgent meeting with his National Security team.

Let's see how that "Article 5" works IRL. pic.twitter.com/1PRGSRlRAx

— vocalOrthodox ♗ (@Orthodixit) November 15, 2022

Poljski premier je že sklical nujno sejo odbora za nacionalno varnost in obrambna vprašanja, je na Twitterju sporočil vladni tiskovni predstavnik Piot Müller, medtem ko je visoki ameriški obveščevalni uradnik dejal, da so ruske rakete preletele in zadele ozemlje članice Nata Poljsko in pri tem ubile dve osebi, poroča Guardian.

19.30 Strokovnjak med burno razpravo na ruski televiziji: Nismo bili pripravljeni na vojno

Med pogovorno oddajo so bili na ruski televiziji poznavalci in strokovnjaki zgroženi nad tem, da njihovi saboterji ne razstreljujejo lokalnih tovarn traktorjev v Ukrajini. Podobno so predlagali novačenje ukrajinskih otrok iz družin, ki živijo v težkih socialnih razmerah, za podle načrte Rusije proti napadeni Ukrajini.

Meanwhile in Russia: pundits and experts are appalled their saboteurs and sleeper cells aren't blowing up local tractor factories in Ukraine. They propose recruiting Ukrainian children from disadvantaged families for Russia's nefarious plans against the nation it invaded. pic.twitter.com/QLOpvWYvmg

— Julia Davis (@JuliaDavisNews) November 15, 2022

"Zakaj v tej operaciji ne vidimo rezultatov?" se je spraševal strokovnjak v svetu za strateški razvoj Igor Šatrov in dodal, da Rusija ni bila pripravljena na vojno, ki jo je začela. "Še naprej govorimo, da gre za posebno vojaško operacijo, a smo preveč sramežljivi, da bi ji rekli vojna, kar je velik problem," je dodal Šatrov in povedal, da v vojni začnejo veljati drugi zakoni, zato operacije ne poimenujejo vojna.

19.24 V Ukrajini po ruskih raketnih napadih več kot sedem milijonov gospodinjstev brez elektrike

Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da je več kot sedem milijonov gospodinjstev ostalo brez elektrike, potem ko so ruski raketni napadi prizadeli elektroenergetsko omrežje v državi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Moskva s tovrstnimi napadi ne bo dosegla svojega cilja, in prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih.

"Več kot sedem milijonov gospodinjstev je zdaj brez elektrike, potem ko so ruski raketni napadi poškodovali 15 energetskih objektov po vsej Ukrajini," je na družbenih omrežjih sporočil predstavnik urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko ter poudaril, da delajo vse, da bi čim prej ponovno vzpostavili oskrbo z elektriko.

"Jasno je, kaj hoče sovražnik. Svojega cilja ne bo dosegel," pa je v videoizjavi dejal Zelenski. Opozoril je, da je Moskva danes izstrelila 85 raket. Napadi so terjali eno smrtno žrtev, Zelenski pa je prebivalce zaradi nevarnosti novih napadov pozval, naj ostanejo v zakloniščih, poroča BBC.

Na ruske raketne napade sta se že odzvali ZDA in Velika Britanija. Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je opozoril, da bodo napadi le še poglobili zaskrbljenost skupine G20 zaradi destabilizacijskega vpliva vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina.

"Ni nam vseeno, da v času, ko se svetovni voditelji srečujejo na G20 na Baliju, da bi razpravljali o vprašanjih, pomembnih za preživetje ljudi po vsem svetu, Rusija ponovno ogroža ta življenja in uničuje kritično infrastrukturo Ukrajine," je dejal Sullivan.

"V mislih smo z Ukrajinci, ki še naprej izkazujejo odpornost in pogum pri obrambi svoje suverenosti in demokracije," je povedal ter poudaril, da bodo ZDA, njihove zaveznice in partnerji Ukrajini še naprej zagotavljali vse, kar potrebuje za obrambo, vključno s sistemi zračne obrambe. "ZDA bodo Ukrajini stale ob strani tako dolgo, kot bo treba," je dodal.

Tudi britanski zunanji minister James Cleverly je kritiziral zadnji val raketnih napadov v Ukrajini. "Brezobzirno napadanje ukrajinskih mest z novimi raketnimi napadi danes kaže le na Putinovo šibkost. Putin izgublja na bojišču in – kot smo videli danes na srečanju G20 – tudi na diplomatskem področju," je zapisal na Twitterju.

Izpadi elektrike pa se niso zgodili le v več mestih v Ukrajini, temveč tudi v Moldaviji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V delih Moldavije se pojavljajo izpadi električne energije zaradi ruskih izstrelkov, ki so zadeli ukrajinska mesta in vitalno infrastrukturo," je na Twitterju zapisal zunanji minister Nicu Popescu. Pri tem je poudaril, da vsaka bomba, ki pade na Ukrajino, prizadene tudi Moldavijo, in hkrati Rusijo pozval, naj nemudoma prekine napade.

18.26 Rusija naj bi z napovedjo umika iz Hersona čakala do ameriških vmesnih volitev

Rusija naj bi glede na poročilo ameriških obveščevalcev čakala z napovedjo umika svojih sil iz ukrajinskega mesta Herson do konca vmesnih volitev v ZDA pretekli torek, ker s tem ni želela posredno pomagati vladi predsednika Joeja Bidna oziroma demokratom, danes poročajo ameriški mediji, med drugim CNN.

Rusko vodstvo je odločitev za umik moralo sprejeti zaradi porazov na bojiščih, vendar pa naj bi vseeno počakalo z objavo umika, ker si Kremelj vse od leta 2016, ko je zagotovil propagandno pomoč Donaldu Trumpu, v ZDA želi na oblasti republikance.

Do nastopa Trumpa so bili ameriški republikanci veliko bolj bojeviti kot pa demokrati, ko je šlo za globalne nacionalne interese države, še posebej v razmerju do drugih velikih sil, kot je Rusija. Trump je imel potem izjemne odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in je na enem od njunih vrhov celo dejal, da mu zaupa bolj, kot zaupa ameriškim obveščevalcem.

Ob ruskem napadu na Ukrajino februarja letos je Trump Putina razglasil za genija. Vodja kongresnih republikancev Kevin McCarthy je pred volitvami napovedal, da ZDA z republikanci na oblasti v kongresu ne bodo kar po tekočem traku potrjevale in zagotavljale pomoči Ukrajini. Kot poročajo mediji, bi moralo biti vsakemu, ki ni zaslepljen s politično ideologijo, jasno, koga si Moskva želi na čelu ZDA.

To je prejšnji teden potrdil s Putinom povezan oligarh Jevgenij Prigožin, ki je izjavil, da so na volitvah 2016 podpirali Trumpa, kakor tudi kasneje leta 2020. "Vpletali smo se, vpletamo se in se bomo vpletali," je izjavil Prigožin, ki upravlja t. i. farmo trolov, to je armado računalničarjev in propagandistov, ki širijo dezinformacije po internetu.

Na rusko povezovanje umika iz Hersona z ameriškimi volitvami je prejšnji teden opozoril tudi predsednik ZDA Joe Biden, ki je izjavil, da se mu zdi zanimivo, da je Rusija čakala do konca volitev, preden je sprejela odločitev, za katero so že dlje časa vedeli, da jo bo sprejela.

Biden je preteklo sredo izrazil upanje, da se bo Rusija po ameriških volitvah bolj pripravljena pogajati o izpustitvi zaprtih Američanov, kot sta košarkarica Brittney Griner in poslovnež Paul Weldman. Šef Cie Bill Burns je bil v ponedeljek v Ankari na srečanju z ruskimi kolegi, kjer so poleg preprečevanja grožnje jedrskega spopada govorili tudi o izmenjavi zapornikov, poroča CNN.

Ameriški obveščevalci zaradi domnevnega ruskega povezovanja umika z volitvami niso preveč zaskrbljeni, ker da kaže na slabo poznavanje ameriških volivcev. Vojna v Ukrajini je bila na dnu prioritet ameriških volivcev, ki napovedi o umiku niso niti opazili, kaj šele, da bi se s tem obremenjevali.

17.18 Rusi ponujajo denar za uničenje ukrajinske vojske: 4.700 evrov za letalo, 800 za dron

Rusija naj bi delila denarne nagrade mobiliziranim vojakom, če jim uspe uničiti ukrajinsko vojaško opremo.

Po poročanju kanala Telegram ruskega obrambnega ministrstva Zvezda TV bodo vojaki za uničeno ukrajinsko letalo prejeli okoli 4.700 evrov, za helikopter nekaj več kot tri tisoč evrov, za uničenje tanka pa slabih 1.600 evrov. Za vsako uničeno brezpilotno letalo, bojno vozilo in raketni sistem pa naj bi dobili vse tja do 800 evrov, poroča Newsweek.

Putin je 3. novembra napovedal, da bo državljanom, ki so bili mobilizirani po 21. septembru, plačeval dobrih tri tisoč evrov na mesec. Toda ta izplačila naj bi začeli dobivati šele po tem, ko so vojaki na terenu začeli izražati vse večje nezadovoljstvo. Nova denarna nagrada je po mnenju Zvezde "zelo motivacijska za borce".

15.50 V Kijevu znova ruski raketni napadi

Ukrajinske oblasti so danes poročale o novih ruskih raketnih napadih, sprva v Kijevu, nato pa še drugod po državi. V prestolnici so ruske rakete zadele dve stanovanjski zgradbi, je na Telegramu sporočil župan prestolnice Vitalij Kličko in hkrati opozoril, da je bil po vsej Ukrajini razglašen alarm zaradi nevarnosti zračnih napadov.

#Ukraine: A Russian cruise missile (Kh-101/Kh-55) was shot down by Ukrainian Air Defense systems over #Kyiv today. pic.twitter.com/kiHiTvLDh0

— 🇺🇦 Ukraine Weapons Tracker (@UAWeapons) November 15, 2022

"Na prestolnico je bil izveden napad. Po predhodnih informacijah sta bili zadeti dve stanovanjski stavbi v okrožju Pečersk. Sistemi zračne obrambe so nad Kijevom sestrelili več raket, zdravniki in reševalci pa so že prispeli na prizorišče," je dejal Kličko.

"V Lvovu prihaja do eksplozij," je v izjavi na družbenih omrežjih zapisal župan mesta Andrij Sadovij in prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih. Župan Harkova Igor Terehov pa je po raketnem napadu na mesto dejal, da informacije o morebitnih žrtvah in škodi še zbirajo.

V mestih Lvov, Harkov in Kovel je sledil obsežen izpad elektrike. Ukrajinski upravljavec električnega omrežja pa je prebivalce Kijeva posvaril pred nenačrtovanimi prekinitvami dobave elektrike, da bi stabiliziral omrežje.

Napade je medtem potrdil tudi vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, ki jih je opisal kot odziv na močan govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na vrhu skupine G20 v Indoneziji, kjer so svetovni voditelji ostro obsodili vojno v Ukrajini.

"Ali kdo resno misli, da si Kremelj želi miru? Želi poslušnost, toda ob koncu dneva teroristi vedno izgubijo," je še dodal na Twitterju.

Ruske sile so v zadnjih tednih pogosto ciljale predvsem energetsko infrastrukturo po vsej Ukrajini, nazadnje pa so njihove rakete Kijev zadele pred skoraj enim mesecem. Današnji ruski raketni napad sicer prihaja po tem, ko so se ruske sile v petek v celoti umaknile iz mesta Herson na jugu Ukrajine.

14.51 ZN: Ukrajinski in ruski vojni ujetniki podvrženi mučenju

Tako ukrajinski kot ruski vojni ujetniki so bili podvrženi zlorabam in mučenju, je ob današnji predstavitvi poročila dejala Matilda Bogner, vodja delegacije ZN za človekove pravice v Ukrajini. Pri tem je sicer dodala, da je slaba obravnava vojnih ujetnikov bolj "sistematična" na ruski strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Strokovnjakom ZN je v skladu z mednarodnim pravom le ukrajinska stran omogočila pogovore z njihovimi vojnimi ujetniki, medtem ko so se z zajetimi Ukrajinci lahko pogovarjali le po njihovem izpustu iz zapora. Poročilo vključuje podrobna pričevanja teh posameznikov.

V zadnjih mesecih je delegacija opravila intervjuje s skupno 159 vojnimi ujetniki, vključno z 20 ženskami, ki jih je zajela ruska vojska ali katera od oboroženih skupin, ki so povezane z Rusijo. Pogovarjali so se tudi s 175 ljudmi v ukrajinskem ujetništvu.

Matilda Bogner je ugotovitve v Ženevi predstavila prek videopovezave iz Kijeva. V opisih pričevanj je izpostavila grozovite primere pretepanja in poniževanja ujetnikov ter izživljanja nad njimi z elektrošoki.

V tem kontekstu je poudarila nujnost terjanja odgovornosti za ta dejanja in pozdravila več preiskav, ki jih je Ukrajina sprožila proti pripadnikom lastnih oboroženih sil, ki jih sumijo nadlegovanja vojnih ujetnikov.

11.26 Moskva nabornikom obljublja nagrade za uspehe v Ukrajini

Ruska vojska skuša v vojni proti Ukrajini vpoklicane nabornike motivirati tudi z bonusi in nagradami. Vojaški radio Zvezda je danes na Telegramu objavil, da jim za sestrelitev ukrajinskega letala obljubljajo denarno nagrado v vrednosti pet tisoč evrov, za sestrelitev helikopterja 3.200 evrov, za uničenje tanka pa 1.600 evrov.

Mogoča so tudi plačila "vojakom, ki so se izkazali pri uničevanju borcev in izpolnjevanju drugih nalog" v višini do 100 tisoč rubljev, kar znaša približno 1.600 evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Bonusi za sestrelitev dronov, oklepnikov in protiletalskih sistemov so skromnejši. Tu ruski vojaški vrh rekrutom obljublja bonus v vrednosti 800 evrov.

Vojakom, ki se borijo v Ukrajini, poleg tega obljubljajo visoke plače in finančno varnost v primeru poškodbe ali smrti. Minimalna bruto mesečna plača tako znaša 3.100 evrov. Ranjeni dobijo okoli 50 tisoč evrov, v primeru smrti pa svojcem vojakov izplačajo okoli 80 tisoč evrov.

V zadnjih tednih in mesecih so se sicer na družbenih omrežjih in medijih pojavile številne pritožbe, da obljubljenih plačil niso prejeli.

11.15 Lavrov na vrhu G20 deležen kritik glede vojne

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je danes ob robu vrha G20 na indonezijskem otoku Bali srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in zatrdil, da Rusija in Kitajska ohranjata "vseobsegajoče partnerstvo in strateško sodelovanje". Lavrov se je moral sicer na vrhu G20 spoprijeti s številnimi kritikami na račun Rusije zaradi vojne v Ukrajini.

Lavrov se sicer ni udeležil uradnega kosila voditeljev držav in vlad G20, je pa imel govor na drugem delovnem zasedanju vrha, poročajo tuje tiskovne agencije. Sestal se je tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom, je sporočila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Po poročanju ruskih državnih medijev naj bi se minister nameraval vrniti v Rusijo že drevi, še pred koncem vrha v sredo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Za razliko od julija, ko je Lavrov predčasno zapustil srečanje zunanjih ministrov G20, potem ko so drugi udeleženci ostro obsodili rusko agresijo proti Ukrajini, je vodja ruske diplomacije tokrat poslušal ostre kritike na račun Rusije. Dvorane ni zapustil niti, ko je imel videonagovor ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Osnutek sklepne izjave, ki naj bi jo sprejele članice G20 in je v medijih krožil že pred začetkom srečanja, prav tako vsebuje presenetljivo ostro kritiko Rusije – v izjavi je med drugim eksplicitno omenjena vojna v Ukrajini in zahteva po popolnem in brezpogojnem umiku z njenega ozemlja.

Izjava sicer še ni sprejeta in zdi se, da nima soglasne podpore, vendar bi sprememba tona lahko pomenila premik, ki bi med drugim odražal bojazen Kitajske pred zaostrovanjem odnosov z Zahodom in podaljševanjem gospodarskih posledic konflikta, poroča britanski BBC.

Kitajski predsednik Ši Džinping je danes na vrhu tudi posvaril pred izkoriščanjem hrane in energije kot orožja, kar je po poročanju tujih tiskovnih agencij mogoče razumeti kot posredno kritiko Rusije.

10.35 Nekdanji poveljnik britanske vojske opozarja na možnost novega ruskega napada

Nekdanji poveljnik britanske vojske, general Richard Dannatt, je za Sky news opozoril, da bi ruske sile lahko kmalu izvedle "množični topniški napad" na Herson, potem ko so se iz tega strateško pomembnega mesta umaknile v petek. Dannatt je dejal, da so razmere v tem južnoukrajinskem mestu "zanimive" in da so ruske sile "izgubile bitko zanj že pred nekaj meseci, ne pred nekaj dnevi ali tedni."

Dodal je, da je ruski poskus prodora od Mariupola prek Hersona do Mikolajeva, da bi zavzeli Odeso in ogrozili Moldavijo ter s tem Ukrajincem sploh odrekli južno obalo, propadel že pred časom.

Vojaški strokovnjak opozarja, da je "resničnost" zdaj takšna, da bodo Rusi pripravljali obrambne položaje na vzhodnem bregu reke Dnjeper, od koder lahko zlahka obstreljujejo Herson.

Dannatta skrbi, da se bodo v osvobojeni Herson vrnili nekdanji prebivalci, takrat pa bi Rusi lahko ponovno sprožili napade.

8.10 Rusija še naprej obstreljuje Nikopol

Ruske sile s težkim topništvom še naprej obstreljujejo prebivalce mesta Nikopol v regiji Dnipro. Na območje je ponoči priletelo več kot 60 izstrelkov, je na Telegramu zapisal guverner Valentin Rezničenko. Tarče so bile visoke zgradbe, hiše in podjetja, je dejal. Napadi so prizadeli tudi daljnovode in plinovod. O morebitnih žrtvah ni informacij.

8.02 CNN: ZDA iščejo načine za prilagoditev dronov

Dva neimenovana ameriška uradnika sta za CNN povedala, da ZDA proučujejo izboljšave, ki bi jih lahko naredili na brezpilotnih letalnikih Gray Eagle MQ-1C. S tem bi zmanjšali verjetnost kraje občutljive tehnologije brezpilotnih letalnikov na bojišču. Pred tem je Wall Street Journal poročal, da je Bidnova administracija Ukrajini zavrnila dobavo dronov.

8.00 Zelenski: Rusija je izgnala 11 tisoč ukrajinskih otrok

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru državljanom dejal, da so ruske sile po uradnih podatkih v Rusijo deportirale skoraj 11 tisoč ukrajinskih otrok. Zelenski je dodal, da so na seznamu otroci, s čimer je ukrajinska vlada seznanjena, a da je številka dejansko višja. "Da bi vrnili vse deportirane, bomo potrebovali pomoč vsega sveta," je dejal Zelenski.

7.45 Na bojišču v Ukrajini ubit 33-letni Kanadčan

33-letni vojak Joseph Hildebrand iz Saskatchewana v Kanadi, ki se je boril tudi v Afganistanu, je bil po navedbah njegove družine ubit blizu mesta Bakhmut v Doneški regiji, poroča CBC. Družini so tragično vest sporočili njegovi soborci in dodali, da varujejo trupla devetih od 12 moških na misiji, ki so izgubili življenja.

6.55 Odprtje vrha G20 zaznamovali pozivi h končanju vojne v Ukrajini

Začetek vrha skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20) zaznamujejo obsodbe vojne v Ukrajini in pozivi k miru. Če se vojna ne konča, bomo težko prevzeli odgovornost za prihodnje generacije, je ob odprtju poudaril gostitelj vrha, indonezijski predsednik Joko Widodo. Voditelje je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Prepričan sem, da je zdaj čas, ko se ta ruska uničevalna vojna mora in se tudi lahko konča," je v svojem videonagovoru po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril Zelenski. Kot je nadaljeval, "ni nobenega opravičila za jedrsko izsiljevanje", skupini "G19" – s čimer je izrecno izključil Rusijo, ki je sicer članica skupine G20 – pa se je zahvalil, da je to jasno povedala.

V svojem govoru je ukrajinski predsednik med drugim tudi predstavil načrt za končanje vojne, ki ni mogoče brez umika ruskih sil in obnove ozemeljske celovitosti njegove države. "Želim, da se ta agresivna ruska vojna konča pravično ter na temelju ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava," je poudaril. Po vojni potrebuje Ukrajina "učinkovita varnostna jamstva", sicer pa je za vzpostavitev povojne varnostne arhitekture predlagal sklic mednarodne konference, na kateri bi sklenili t. i. kijevski sporazum.

Rusija je sicer poleg Brazilije in Mehike edina članica G20, ki je vrhu na indonezijskem Baliju ne zastopa njen predsednik Vladimir Putin, ampak je tam ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Novice So ruskega zunanjega ministra sprejeli v bolnišnico?

Podobne poudarke so ob odprtju vrha izpostavili tudi drugi voditelji, med njimi gostitelj, indonezijski predsednik, ki je vrh odprl z začetkom prvega plenarnega zasedanja o prehranski varnosti. "Če se ta vojna (v Ukrajini) ne konča, se bomo težko premaknili naprej. Ne smemo deliti sveta (...) Ne smemo dovoliti, da svet zajame nova hladna vojna," je poudaril.

Von der Leynova kritizirala rusko izkoriščanje energije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru ostro kritizirala rusko izkoriščanje energije. "Vidimo, da Rusija svoj plin raje sežiga, namesto da bi ga prodajala," je dejala ter opozorila, da to ustvarja pomanjkanje na svetovnih energetskih trgih in povzroča skokovito rast cen. Ker energijo uporablja kot orožje, je Rusijo kritiziral tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Izpostavil je, da ima to negativne posledice za gospodarstvo ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu.

Indijski premier Narendra Modi je pozval k "vrnitvi na pot premirja in diplomacije" ter posvaril, da so globalne dobavne poti zaradi podnebnih sprememb, pandemije covid-19 in trajajoče vojne v Ukrajini razpadle. Pri ustvarjanju "novega svetovnega reda" ima ključno vlogo skupina G20, je menil. Kitajski voditelj Ši Džinping je posvaril pred izkoriščanjem hrane in energije kot orožja, kar je mogoče razumeti kot posredno kritiko Rusije.

Novice Ukrajina trdi: Rusi pred umikom uničili elektrarno v Hersonu

Ši se je tik pred začetkom vrha G20 ločeno že sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Ta ga je po navedbah Elizejske palače pozval, naj okrepi pritisk na Rusijo, da sede za pogajalsko mizo.

Sicer pa tuje tiskovne agencije že poročajo tudi o osnutku skupne izjave, ki naj bi jo na tokratnem vrhu sprejeli voditelji. V njej naj bi med drugim izrazili globoko zaskrbljenost glede globalne prehranske varnosti in pozvali k podaljšanju sporazuma o izvozu žita iz Ukrajine.