Torek, 9. 12. 2025, 19.01
2 tedna, 6 dni
Vojna v Ukrajini
Zelenski sporočil: Pripravljen sem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,01
Volitve v Ukrajini bi lahko organizirali v 60 dneh, je sporočil Zelenski.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je pripravljen v najkrajšem času iti na volitve. Te bi lahko izvedli v 60 dneh, če bodo za to zagotovili zakonsko podlago in varnost.
21.04 Zelenski sporočil: Pripravljen sem
19.15 Zelenski: Ukrajina računa na nadaljnjo podporo Italije
18.57 V Ukrajini umrl britanski vojak
18.45 Tanja Fajon: To niso le besede, ampak ostra realnost ruske vojne
14.00 V imenu Rusije trojica vohunila za nekdanjim ukrajinskim vojakom
8.25 Rusija: Napredujemo na vseh frontah
7.00 Ruski droni bombardirali ukrajinsko mesto Sumi
6.00 Zelenski voditeljem EU in zveze Nato poročal o mirovnem načrtu in pogovorih v ZDA
21.04 Zelenski sporočil: Pripravljen sem
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je v najkrajšem možnem času pripravljen iti na volitve. "Jutri bom v Ukrajini in pričakujem predloge naših partnerjev in zakonodajalcev o zakonskih spremembah, ki bi omogočile volitve med vojnim stanjem. Ker to vprašanje odpirata ameriški predsednik in naši evropski partnerji, bom kratek: pripravljen sem. ZDA skupaj z Evropo pozivam, naj zagotovijo varnost volitev. Če bo to storjeno, lahko Ukrajina izvede volitve v 60 dneh."
19.15 Zelenski: Ukrajina računa na nadaljnjo podporo Italije
Kijev računa na nadaljnjo podporo Italije, je po današnjem srečanju z italijansko premierko Giorgio Meloni sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vodjo vlade v Rimu je sicer med drugim seznanil z delom ukrajinske pogajalske ekipe v pogajanjih za končanje vojne. Ob tem je danes govoril tudi s kanadskim premierjem Markom Carneyem. "Imela sva odlično in vsebinsko razpravo o vseh vidikih diplomatske situacije. Cenimo aktivno vlogo Italije pri snovanju praktičnih idej in pri definiranju korakov, ki bodo mir pripeljali bližje," je po srečanju v Rimu na omrežju X zapisal Zelenski.
Volodimir Zelenski se je v Rimu srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni.
Italiji se je zahvalil za paket energetske pomoči in potrebne opreme. Izpostavil je, da ukrajinske družine in otroci pri vsakdanjem življenju potrebujejo natanko takšno pomoč, da prebrodijo neprestane ruske napade. V ločenem zapisu na X je sporočil še, da aktivno delajo na vseh točkah potencialnih korakov v smeri končanja vojne. Predlog ukrajinskih in evropskih točk je po besedah Zelenskega sedaj bolj razvit in so ga pripravljeni predstaviti ZDA.
"Zavezani smo resničnemu miru in ostajamo v stalnem stiku z ZDA," je še zapisal in dodal, da je vse odvisno od tega, ali je Rusija pripravljena sprejeti učinkovite ukrepe za zaustavitev prelivanja krvi in preprečitev ponovnega izbruha vojne. Ukrajinski predsednik je v tretjem zapisu na X dejal, da je danes o prizadevanjih za končanje vojne govoril tudi s kanadskim premierjem Carneyem. "Kanadi sem hvaležen, da je pripravljena pomagati," je zapisal Zelenski. Še posebej se je zahvalil za kanadski prispevek k pobudi PURL, ki Ukrajini omogoča nakup ameriškega orožja.
18.57 V Ukrajini umrl britanski vojak
Obrambno ministrstvo Velike Britanije je sporočilo, da je v Ukrajini umrl pripadnik britanske vojske, ki je bil prisoten pri testiranju nove obrambne oborožitve za ukrajinsko vojsko.
Britansko obrambno ministrstvo je v objavi na omrežju X pojasnilo, da je vojak umrl v tragični nesreči, ki se ni zgodila na fronti. O nesreči je vojska že obvestita tudi družino umrlega vojaka, ki ji stoji ob strani.
18.45 Tanja Fajon: To niso le besede, ampak ostra realnost ruske vojne
Ta vojna se mora končati, je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN v New Yorku poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Od Rusije je zahtevala, da sprejme brezpogojno premirje, s katerim se je Ukrajina po njenih besedah strinjala že pred meseci. Zasedanje so poleg Slovenije sklicale druge evropske članice VS ZN in Južna Koreja. "Kmalu bodo minila štiri leta, odkar je Rusija napadla Ukrajino. Štiri leta, odkar je začela vojno proti suvereni in bistveno manjši sosedi. Štiri leta vedno novih kršitev mednarodnega prava. Štiri leta uničenja, razbitih življenj in sanj, uničevanja šol, bolnišnic in domov. To niso le besede, ampak ostra realnost ruske vojne," je dejala ministrica in dodala, da si je novembra to sama ogledala v Ukrajini.
Kmalu bodo minila 4️⃣ leta odkar je Rusija začela vojno proti njeni sosedi 🇺🇦. Kot najpomembnejša organizacija za mir & varnost ne moremo gledati stran, ko si stalna članica Varnostnega sveta skuša prisvojiti tuja ozemlja in uničuje življenja.
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) December 9, 2025
- MZEZ @tfajon kot predsedujoča VS. pic.twitter.com/N6JasPs08u
Izpostavila je, da Rusija v času pogajanj še naprej zaostruje vojno, katere žrtve so civilisti, ki da nujno potrebujejo konec sovražnosti. "Kot člani Varnostnega sveta moramo govoriti proti tem grobim kršitvam mednarodnega prava, proti ugrabitvam otrok. Moramo obsoditi osvajanje ozemlja in zavrniti propadanje samih temeljev ZN," je poudarila. "Ta vojna se mora končati. Obe strani se morata najprej strinjati o brezpogojnem premirju. 14 članic Varnostnega sveta to nenehno zahteva in Ukrajina se je strinjala že pred meseci. Ponavljamo poziv Rusiji naj stori enako," je dejala in dodala, da se lahko smiselna pogajanja med Rusijo in Ukrajino začnejo šele potem. Na koncu nastopa je zagotovila, da bo Slovenija še naprej stala ob strani Ukrajini ter pozivala k miru in spoštovanju mednarodnega prava.
Varnostnemu svetu ZN so o dogajanju v Ukrajini poročali direktorica za Evropo v oddelku za mirovne operacije Kayoko Gotoh, pomočnica generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Joyce Msuya in direktor ITF Tomaž Lovrenčič. Gotoh je dejala, da je bilo letošnje leto eno najbolj smrtonosnih za ukrajinske civiliste, ne glede na optimizem v luči novih diplomatskih prizadevanj. ZN so od začetka vojne potrdili smrt 14.775 ukrajinskih civilistov od tega 755 otrok. "To so le potrjene številke, dejanske so verjetno precej višje," je opozorila in ponovila, da napadi na civiliste in civilno infrastrukturo kršijo mednarodno pravo.
"Ukrajinci si ne morejo privoščiti čakanja na boljše pogoje, saj trpijo že četrto zimo pod ognjem in v temi," je dejala Msuya in Varnostni svet pozvala k ukrepanju, kar pa zaradi ruske pravice do veta na žalost ni mogoče. Vendar pa je Msuya članice pozvala, naj izkoristijo svoj vpliv, da se civilisti zaščitijo in dobijo humanitarno pomoč. Humanitarne organizacije za Ukrajince to zimo potrebujejo 278 milijonov dolarjev, doslej so dobile le 65 odstotkov potrebnega, je še povedala.
"V Ukrajini sem bil priča novemu temnemu poglavju evolucije poškodb zaradi min. Sedaj tudi droni, ki eksplodirajo v zraku ustvarjajo minska polja na nebu," pa je dejal Lovrenčič in poročal o svojem obisku v Ukrajini, kjer se je srečal s preživelimi žrtvami brez rok in nog, z globoko psihološko travmo. Mednarodno skupnost je pozval, naj okrepi prizadevanja za razminiranje, pomaga žrtvam in zahteva, da se napadi na civiliste prenehajo.
Predstavnica ZDA je zagotovila, da si Washington prizadeva za premostitev razlik med Moskvo in Kijevom, pri čemer morata za konec vojne obe strani sprejeti težke odločitve. Cilj njene države je konec vojne in sporazumen dogovor o miru, po katerem bo Ukrajina ostala suverena in neodvisna država s priložnostjo za pravo blaginjo. "Ne smemo zamuditi priložnosti za pravičen in trajen mir," je dejala.
Predstavnik države, na katerega so med zasedanjem letele kritike in pozivi, naj se vojna konča, pa je dejal, da imajo Ukrajinci pred seboj dokaj realističen predlog za trajno rešitev konflikta, vendar vztrajajo v vojni zaradi "evropskih sponzorjev". Dejal je, da Pariz, London in Berlin zavlačujejo z rešitvijo konflikta in se pripravljajo na vojno z Rusijo. "Washington razume, da vojaški spopad med Evropo in Rusijo ne bo lokalno omejen," je dejal in se zahvalil ZDA za mirovna prizadevanja.
"Zgodovina neusmiljeno dokazuje, da je vsak nov predlog pred Ukrajinci zanje manj ugoden kot prejšnji," je dejal veleposlanik Vasilij Nebenzija in Kijev obtožil, da grabi moške po ulicah in jih meče v nesmiseln mesarski mlin. Izrazil je dvom, da so prebivalci Evrope pripravljeni na podobno samomorilsko pot.
14.00 V imenu Rusije trojica vohunila za nekdanjim ukrajinskim vojakom
Na sodišču v Frankfurtu se je danes začelo sojenje trem moškim, obtoženim vohunjenja za nekdanjim ukrajinskim vojakom v Nemčiji, ki naj bi ga izvajali v imenu ruske obveščevalne službe. Sodišče sumi, da bi vohunska operacija lahko privedla celo do umora Ukrajinca, poročajo nemški mediji. Trojica je obtožena vohunjenja za Ukrajincem, ki živi v Nemčiji in naj bi sodeloval v bojnih operacijah ukrajinskih sil po začetku ruske agresije proti Ukrajini februarja 2022.
V skladu z obtožnico je eden od obtožencev, armenski državljan, v začetku maja lani prejel vohunsko nalogo in za njeno izvedbo rekrutiral druga dva, Ukrajinca in Rusa. Ukrajinskega vojaka naj bi junija lani pod pretvezo zvabili na sestanek v kavarno v središču Frankfurta, vendar do sestanka nikoli ni prišlo, saj je veteran ukrajinske vojske postal sumničav in je pred tem stopil v stik z nemško policijo, poroča nemška televizija ARD.
Sodišče domneva, da sta bila nadzor in sestanek verjetno namenjena pripravi nadaljnjih obveščevalnih operacij v Nemčiji, ki bi morda lahko privedle celo do umora tarče. Trije obtoženci so bili aretirani v Frankfurtu 19. junija lani in so od takrat v priporu. Po poročanju nemških medijev so obtoženi delovanja v imenu tuje obveščevalne službe v še posebej resnem primeru.
Primer se odvija v času, ko so države po vsej Evropi v povečani pripravljenosti zaradi domnevnega ruskega vohunjenja, nadzora z droni, sabotaž in kibernetskih napadov. Konec oktobra je sodišče v Münchnu tri nemško-ruske državljane spoznalo za krive vohunjenja za Rusijo. Osumljenega vodjo vohunskih dejavnosti so spoznali za krivega tudi za načrtovanje sabotaže vojaške infrastrukture in železniških prog.
8.25 Rusija: Napredujemo na vseh frontah
Ruski general Gerasimov je na sestanku s častniki skupine Center, ki se bori v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk, povedal, da je predsednik Vladimir Putin ukazal poraz ukrajinskih sil v Mirnogradu, mestu, kjer je pred vojno živelo okoli 46 tisoč prebivalcev.
Rusija trdi, da je prevzela nadzor nad več kot 30 odstotki stavb v Mirnogradu, je dejal Gerasimov.
Rusija trenutno nadzoruje 19,2 odstotka Ukrajine, vključno s Krimom, ki ga je priključila leta 2014, Luganskom, več kot 80 odstotkov Donecka, približno 75 odstotkov Hersona in Zaporožja ter dele Harkovske, Sumske, Nikolajevske in Dnepropetrovske regije.
Ukrajina na drugi strani trdi, da drži svoje obrambne linije. Putin je prejšnji teden dejal, da bo Rusija s silo prevzela popoln nadzor nad ukrajinsko regijo Donbas, če se ukrajinske sile ne umaknejo, kar pa Kijev odločno zavrača, še poroča hrvaški Index.
7.00 Ruski droni bombardirali ukrajinsko mesto Sumi
Ruski droni so sinoči napadli severnoukrajinsko mesto Sumi, kar je bil drugi večji napad na mesto v 24 urah, ki je povzročil obsežne izpade elektrike.
"V pol ure so Rusi izvedli več kot deset napadov z droni na mesto," je na Telegramu zapisal guverner Oleh Hrihorov. "V Sumiju ni elektrike. Del ključne infrastrukture deluje na rezervne vire energije," je poudaril Hrihorov.
6.00 Zelenski voditeljem EU in zveze Nato poročal o mirovnem načrtu in pogovorih v ZDA
"Naša stališča so usklajena v vseh vprašanjih. Delujemo usklajeno in konstruktivno," je Zelenski po pogovoru s predstavniki EU in zveze Nato v Bruslju pozno sinoči objavil na omrežju X.
Zelenski se je sestal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo.
Pred tem je v Londonu opravil pogovore z voditelji držav E3 – Nemčije, Francije in Velike Britanije. Po londonskem srečanju je ponovil, da ozemeljske koncesije Rusiji, ki so osrednji element ameriškega načrta za končanje vojne, zanj še vedno niso sprejemljive.
Von der Leyen je po pogovoru z ukrajinskim predsednikom na omrežju Bluesky napisala, da je cilj močna Ukrajina, tako na bojišču kot za pogajalsko mizo.
"Varnost Ukrajine mora biti dolgoročno zagotovljena kot prva obrambna linija naše Unije," je na X objavil Costa, Rutte pa je govoril o dobrih pogovorih na poti k trajnemu miru, navaja dpa.
