Torek, 28. 5. 2024, 11.00
6 mesecev, 4 tedne
Zelenski tudi z Belgijo podpisal varnostni sporazum
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,23
V okviru svoje evropske turneje je Zelenski zaveznice med drugim pozval, naj z vsemi sredstvi prisilijo Rusijo k miru. V tretjem letu vojne z Rusijo Ukrajina tudi prosi za več vojaške pomoči za svoje enote, ki jim primanjkuje orožja, ter sisteme zračne obrambe.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v okviru evropske turneje na obisku v Bruslju, kjer je z belgijskim premierjem Alexandrom De Croojem podpisal varnostni sporazum, ki predvideva 977 milijonov evrov vojaške pomoči. Ta vključuje tudi dobavo 30 bojnih letal F-16 v pomoč Ukrajini v boju proti ruski agresiji.
"Tovrstni sporazum prvič določa točno število bojnih letal F-16, in sicer 30, ki bodo Ukrajini dobavljena do leta 2028," je Volodimir Zelenski zapisal na omrežju X, potem ko je z belgijskim premierjem podpisal dvostranski sporazum o varnosti in dolgoročni podpori.
Zelenski navaja, da bodo prva letala prispela že letos, medtem ko je bila zunanja ministrica Hadja Lahbib v izjavi previdnejša in je dejala, da upajo v začetek dobave do konca leta.
Sporazum bo veljal deset let
Letala so del 977 milijonov evrov vredne vojaške pomoči Belgije Ukrajini, ki jih sporazum predvideva za to leto. Vsebuje tudi zavezo belgijske vlade, da bo Kijevu pomagala v vseh desetih letih veljavnosti sporazuma.
Ta med drugim predvideva dobavo oklepnih vozil, opreme za letalske sile in obrambo, sodelovanje v koaliciji za dobavo streliva ter vojaško usposabljanje. Navaja pričakovanje sodelovanja v obrambni industriji, podporo ukrajinskim mirovnim prizadevanjem, krepitev sankcij proti Rusiji, uporabo zamrznjenega ruskega premoženja ter krepitev sodelovanja pri obveščevalnih dejavnostih.
Ukrajinski predsednik na obiskih
Zelenski je v Bruselj danes dopotoval iz Madrida, kjer je podoben sporazum v ponedeljek podpisal s španskim premierjem Pedrom Sanchezom. Danes ima na programu še srečanje z belgijskim kraljem Philippom in obisk vojaškega letališča Melsbroek, kjer naj bi beseda tekla o obljubljenih letalih. Že popoldne pa ga pričakujejo v Lizboni.
V okviru svoje evropske turneje je Zelenski zaveznice med drugim pozval, naj z vsemi sredstvi prisilijo Rusijo k miru. V tretjem letu vojne z Rusijo Ukrajina tudi prosi za več vojaške pomoči za svoje enote, ki jim primanjkuje orožja, ter sisteme zračne obrambe.
Obenem ukrajinski predsednik zbira podporo za mirovno konferenco, ki naj bi bila prihodnji mesec v Švici. Udeležbo Rusije Kijev zavrača.
Putin: Zahodni inštruktorji v Ukrajini delujejo pod krinko plačancev
Zahodni vojaški inštruktorji so dejavni v Ukrajini in delujejo pod krinko plačancev, je danes med obiskom v Uzbekistanu izjavil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je posvaril, da bi imela uporaba zahodnega orožja za napade na Rusijo resne posledice za Evropo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Tam so specialisti, ki delujejo pod krinko plačancev," je na novinarski konferenci povedal Putin.
"Tam so specialisti, ki delujejo pod krinko plačancev," je na novinarski konferenci povedal Putin. S tem je odgovoril na vprašanje glede nedavne izjave poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Oleksandra Sirskega, da so v teku pogovori o napotitvi francoskih vojaških inštruktorjev v Ukrajino.
Putin: V Evropi, zlasti v majhnih državah, bi se morali zavedati, s čim se igrajo
Putin je prav tako opozoril, da bi uporaba zahodnega orožja za napade na Rusijo lahko privedla do resnih posledic. "V Evropi, zlasti v majhnih državah, bi se morali zavedati, s čim se igrajo. Zavedati se morajo, da so države z majhnimi, gosto poseljenimi ozemlji. To bi morale imeti v mislih, preden začnejo govoriti o napadu na Rusijo," je še dodal.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sicer v ponedeljek zahodne zaveznice pozval, naj ponovno razmislijo o omejitvah, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega orožja za napade na Rusijo. Ob tem je poudaril, da samoobramba vključuje tudi pravico napadanja legitimnih vojaških ciljev v Rusiji, in omenil, da so nekatere zaveznice omejitve že odpravile.
O uporabi orožja, ki ga dobavljajo Ukrajini, za napade Kijeva na rusko ozemlje so na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljali tudi obrambni ministri držav članic Evropske unije. Obrambna ministra Estonije in Nizozemske sta podprla to možnost, medtem ko ji Nemčija še naprej nasprotuje.
Obrambni minister Marjan Šarec pa je poudaril, da Slovenija Ukrajini ni nikoli postavljala pogojev glede uporabe orožja, ki ji ga je dobavila za njen boj proti ruski agresiji.
