Spiegel: Baltske države in Poljska bi lahko poslale vojake v Ukrajino

Novice "Ruska proizvodnja orožja in streliva je šla v nebo, Evropa pa caplja v ozadju"

Opozorila naj bi predstavniki Litve, Latvije in Estonije izrekli na varnostni konferenci v estonski prestolnici Talin, pri čemer Spiegel ne navaja, predstavniki katere od baltskih držav so omenjali možnost pošiljanja vojakov v Ukrajino.

Tako Nemčija kot ZDA Ukrajini ne dovolita, da bi orožje, ki ji ga donirata za obrambo pred rusko okupacijo, uporabila za napade na rusko ozemlje. Obe državi se namreč bojita, da bi uporaba zavezniškega orožja za ukrajinske napade na Rusijo lahko povzročila stopnjevanje in razširitev vojne na druge države. Ravno zato nemški kancler Olaf Scholz zavira dostavo raket dolgega dosega Taurus Ukrajini.

Baltske države: Popuščanje Rusiji lahko povzroči eskalacijo vojne

Predstavniki baltskih držav pa so prepričani ravno obratno. Menijo, da takšna politika Ukrajini onemogoča celovit odpor, Rusiji pa omogoča napredek na bojiščih v Ukrajini. Kot so dejali na konferenci v Talinu, bi lahko njihove države skupaj s Poljsko zato poslale svoje enote v Ukrajino, še preden bi se ruska vojska začela zbirati na mejah njihovih držav. Takšen scenarij bi pomenil, da bi se države zveze Nato neposredno vključile v spopad med Ukrajino in Rusijo.

Po poročanju Spiegla so poslanci zatrjevali, da bi se zadržan odnos do ruske agresije v Ukrajini lahko maščeval in povzročil še hujšo eskalacijo.

Stoltenberg za premislek o omejevanju Ukrajine pri uporabi zahodnega orožja

Da bi morale zahodne zaveznice ponovno razmisliti o omejitvah, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega orožja za napade na Rusijo, je danes v Sofiji dejal tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Po njegovi oceni namreč te omejitve ukrajinskim silam vežejo roke.

"Prišel je čas, da razmislimo, ali bi bilo prav odpraviti nekatere omejitve, saj zdaj vidimo, da sta zlasti na območju Harkova frontna in mejna črta bolj ali manj enaki," je na pomladni Natovi skupščini v Bolgariji dejal prvi mož severnoatlantskega zavezništva. Poudaril je, da samoobramba vključuje tudi pravico napadanja legitimnih vojaških ciljev v Rusiji.

Ocenil je, da če Ukrajina ne more napadati ciljev na ozemlju Rusije, to Ukrajincem "eno roko zveže na hrbtu" in jim zelo otežuje obrambo. Omenil je, da so nekatere zaveznice omejitve sicer že odpravile, a podrobnosti ni podal.

Ob tem je Stoltenberg navedel, da skoraj 99 odstotkov vojaške pomoči za Ukrajino prihaja iz članic Nata, zahvaljujoč tej podpori pa je Ukrajina osvobodila že 50 odstotkov ozemlja, ki ga je ob začetku invazije februarja 2022 zasedla ruska vojska, poroča STA.

Da se lahko Ukrajina sama odloči, kako bo uporabila ameriško orožje, je med obiskom v Kijevu sredi meseca dejal državni sekretar ZDA Antony Blinken. Po njegovih besedah tega Washington doslej sicer ni spodbujal, vendar pa je odločitev o načinu vodenja vojne v rokah Kijeva.

Pred tem je podobno misel med obiskom v Kijevu izrazil tudi britanski zunanji minister David Cameron, ki je izjavil, da London nima zadržkov do ukrajinskih napadov na cilje na ozemlju Rusije.

Novice Marjan Šarec: Tisti, ki nostalgično hvalijo Jugoslavijo in Tita, govorijo, kako se je treba razorožiti

"Posamezna članica Nata lahko napoti vojake v Ukrajino"

Če bi ena od članic zveze Nato napotila svoje vojake v Ukrajino, vendar tega ne bi storila v okviru vnaprej določene Natove misije in izven Natove vojaške poveljniške strukture, niti Nato kot celota niti druge zaveznice ne bi samodejno postale udeleženke v konfliktu, je konec marca ugotovila skupina strokovnjakov nemškega bundestaga, poroča STA.

"Če država članica Nata pri napotitvi deluje enostransko, [...] niti Nato kot celota niti druge partnerske države Nata ne postanejo udeleženke v konfliktu," med drugim navaja še poročilo strokovne skupine pod okriljem nemškega parlamenta.

Poročilo so objavili po tem, ko je francoski predsednik Emmanuel Macron konec februarja dejal, da ne izključuje napotitve vojakov v Ukrajino, nemški kancler Olaf Scholz pa je napotitev pripadnikov oboroženih sil katere od zahodnih zaveznic v to državo odločno zavrnil.

Poslanko bundestaga iz vrst skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Beatrix von Storch je nato zanimalo, kako bi morebitna tovrstna napotitev francoskih vojakov vplivala na druge članice Nata glede na peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa načelo kolektivne samoobrambe.

Novice Rus v Sloveniji: Zmaga Ukrajine bi bila zmaga evropske civilizacije #video

"Če enote katere od držav članic Nata izvajajo kolektivno samoobrambo po 51. členu Ustanovne listine ZN v korist Ukrajine v obstoječem konfliktu (med Rusijo in Ukrajino) in jih med spopadom na območju konflikta napade druga stranka v konfliktu (Rusija), ne gre za primer iz petega člena severnoatlantske pogodbe," so v poročilu zapisali nemški strokovnjaki.

Severnoatlantska pogodba sicer omenja tudi "napad na sile, plovila ali zrakoplove katerekoli pogodbenice", vendar to velja zgolj za napade na njihovem ozemlju ali na ozemljih, na katerih so bile sile zaveznic nameščene ob začetku veljavnosti pogodbe, torej 24. avgusta 1949.

"Vojaško posredovanje francoske kopenske vojske v Ukrajini bi temeljilo na kolektivni pravici do samoobrambe iz 51. člena Ustanovne listine ZN in bi bilo zato po mednarodnem pravu dopustno. Odziv Rusije z napadom na cilje v Franciji pa bi pomenila oborožen napad v nasprotju z mednarodnim pravom," so dodali.

Raziskovalna služba, ki je pripravila poročilo, deluje v okviru nemškega parlamenta in je sestavljena iz osmih specializiranih oddelkov s približno stotimi zaposlenimi, navaja dpa. Imenujejo jih tudi parlamentarni možganski trust. V skladu s tem delujejo politično nevtralno in objektivno.