Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksander Kolednik

Petek,
16. 2. 2024,
22.02

Osveženo pred

1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,36

Natisni članek

Nato Rusija vojska

Petek, 16. 2. 2024, 22.02

1 mesec

"Ruska proizvodnja orožja in streliva je šla v nebo, Evropa pa caplja v ozadju"

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,36
Vojska. Vojaška proizvodnja. | V letošnjem letu bodo evropske članice zveze Nato v obrambo skupaj vložile 380 milijard ameriških dolarjev oziroma 353 milijard evrov. | Foto Shutterstock

V letošnjem letu bodo evropske članice zveze Nato v obrambo skupaj vložile 380 milijard ameriških dolarjev oziroma 353 milijard evrov.

Foto: Shutterstock

"Ruska proizvodnja orožja in streliva je šla v nebo, proizvajajo enormne količine. Njihovo celotno gospodarstvo je podrejeno vojaški industriji. Evropa pa caplja v ozadju," opozarja Miloš Milosavljević, direktor inženirskega podjetja Valhalla Turrets, ki razvija daljinsko vodene oborožitvene sisteme za bojna vozila.

Slovenska vojska
Novice Pozabljena lekcija iz leta 1991, ko smo Slovenci pregnali okupatorja

24. februarja bo minilo dve leti, odkar je Rusija sprožila krvavo morijo v Ukrajini. Ta zato potrebuje velikanske količine pomoči zavezniških držav, ki pa so že pred začetkom vojne imele zelo nizke zaloge orožja in streliva, zdaj pa so njihova skladišča praktično prazna. V Belgiji tako na primer opozarjajo, da imajo v primeru izbruha vojne streliva zgolj za od dva do tri dni.

Pozivi k okrepitvi proizvodnje oborožitvenih sistemov

Da bodo države članice zveze Nato lahko še naprej pomagale Ukrajini in v luči ruske grožnje zagotovile tudi lastno varnost, morajo okrepiti vojaško proizvodno. "Našo industrijo moramo dati v višjo prestavo in okrepiti proizvodnjo orožja. Povečati moramo našo pripravljenost," je tako za Sky News dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. 

"Evropa mora nujno in znatno povečati proizvodnjo orožja," je pred dnevi dejal tudi nemški kancler Olaf Scholz in opozoril, da stara celina ne živi v času miru. Po njegovih besedah morajo evropske države v ta namen združiti naročila in finančna sredstva. "Od izdelave moramo preiti k množični proizvodnji oborožitve," je na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za novo tovarno streliva podjetja Rheinmetall v majhnem kraju Unterlüss severno od Hannovra poudaril kancler in zatrdil, da morajo biti "tisti, ki si želijo miru, sposobni uspešno odvračati agresorje". 

Po besedah Scholza, ki članice EU že dlje časa poziva h krepitvi obrambne industrije, so obljube drugih držav glede pomoči Ukrajini še vedno nezadostne, poroča STA. "Doslej smo si pomagali tako, da smo veliko dobavljali iz zalog," je dejal in dodal, da je to vse manj mogoče. "Tanki, havbice, helikopterji in sistemi zračne obrambe ne stojijo na policah. Če se več let nič ne naroča, se tudi nič ne proizvaja," je še dejal prvi mož nemške vlade in ocenil, da morajo pristojni storiti vse, kar je v njihovi moči, da se proizvodnja orožja poveča po vsem svetu.

Ukrajina. Vojna v Ukrajini.
Novice Obrambni strokovnjak svari: Izbruhne lahko totalna kriza. Stvari se lahko spremenijo čez noč.

Vojna v Ukrajini pospešila obrambne projekte

Kaj se dogaja z evropsko obrambno industrijo in kako se to pozna v njegovem podjetju, smo se pogovarjali z Milošem Milosavljevićem, direktorjem inženirskega podjetja Valhalla Turrets, ki razvija daljinsko vodene oborožitvene sisteme za bojna vozila. Lastne proizvodnje za zdaj še nimajo, a bodo verjetno šli tudi v to smer.

"Naši posli so vezani predvsem na Nemčijo in Švico. Večino poslov delamo z nemško državo. Ponosni smo, da smo dobili tudi posel s slovenskim ministrstvom za obrambo, za katerega razvijamo daljinsko vodeni sistem zračne obrambe Mangart 25. Lani smo v poslovanju zabeležili veliko rast, ampak ne toliko z naslova vojne v Ukrajini, temveč je prišlo do kumulative nekih drugih dejstev, in smo dobili dva razvojna projekta v Nemčiji in še enega za drugega kupca iz zveze Nato. Verjetno bi te projekte dobili tudi, če ne bi bilo vojne. Ta je verjetno povzročila le, da smo projekte dobili kakšno leto prej, kot bi jih sicer," nam je pojasnil.

Direktor podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević (na fotografiji desno) je lani sklenil sodelovanje z ministrstvom za obrambo. | Foto: Mors Direktor podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević (na fotografiji desno) je lani sklenil sodelovanje z ministrstvom za obrambo. Foto: Mors

"Evropska obrambna industrija ni pripravljena na vojno večjih razsežnosti"

Kot je dejal, je vojna v Ukrajini zagotovo pokazala nemoč Evrope, velike pomanjkljivosti v njenem obrambnem sistemu in to, da evropska obrambna industrija ni pripravljena na vojno večjih razsežnosti.

"Obrambna industrija, kot jo ima Evropa, je trenutno dimenzionirana zgolj za neke manjše konflikte po svetu, ne pa za vojne, kot je v Ukrajini, kjer se spopadata armadi z okoli pol milijona ljudmi. Ruska proizvodnja orožja in streliva je šla v nebo, proizvajajo enormne količine. Njihovo celotno gospodarstvo je podrejeno vojaški industriji. Evropa pa tukaj caplja v ozadju. Edini, ki so se v zadnjem času nekoliko zbudili, so Nemci, predvsem po zaslugi ljudi, kot so predsednik uprave Rheinmetall Armin Papperger in podobni, ki razumejo, kaj se dogaja. Prebujajo se sicer tudi Poljaki, čeprav se tudi pri njih še ne odvija noben pomemben projekt lastne proizvodnje, ampak gre bolj za nakupe. Ostali deli Evrope pa zaostajajo," je izpostavil.

Stoltenberg: Cilj obrambnih izdatkov bo letos doseglo 18 članic Nata

Stoltenberg je sicer v sredo pred zasedanjem obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju dejal, da bo 18 od 31 članic zavezništva letos izpolnilo cilj obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP. Kot je poudaril, gre za rekord in šestkratno povečanje glede na leto 2014, ko so cilj dosegle le tri članice, poroča STA.

V letošnjem letu bodo evropske članice zavezništva v obrambo skupaj vložile 380 milijard ameriških dolarjev oziroma 353 milijard evrov, je še povedal Stoltenberg. Vrednost vlaganj bo tako prvič znašala dva odstotka njihovega skupnega bruto domačega proizvoda. "Evropske članice porabljajo več, vendar pa nekatere čaka še dolga pot, saj smo se lani na vrhu v Vilniusu dogovorili, da bodo vse zaveznice vlagale najmanj dva odstotka," je poudaril.

Med članicami, ki ne dosegajo cilja, je še naprej tudi Slovenija. Po neuradnih ocenah bo letos za obrambo namenila 1,31 odstotka BDP. Lani je sicer cilj dveh odstotkov po Stoltenbergovih besedah dosegalo 11 članic. Zaradi ruske vsesplošne invazije na Ukrajino leta 2022 so evropske članice in Kanada lani povečale izdatke za 11 odstotkov, je še povedal generalni sekretar Nata.

Ne spreglejte